Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rž (351-375) ![](arw_left.gif)
- omrzéti -ím dov. (ẹ́ í) star. 1. z dajalnikom postati zoprn: celo petje ji je omrzelo; življenje mu je do skrajnosti omrzelo 2. postati nedostopen, hladen: po tem dogodku je omrzel / pogled mu je omrzel omrzèl in omrzél -éla -o: omrzelo ime ♪
- omrzíti -ím dov., omŕzil (ȋ í) star. 1. z dajalnikom narediti, da postane kdo, kaj zoprn: hoteli so ga ogrditi in omrziti; učenje mu je šolo omrzilo; življenje doma se mu je omrzilo 2. (zelo) zasovražiti: po tem dogodku ga je omrzil; omrzil je svoj rojstni kraj omrzèn -êna -o tudi omržèn -êna -o osovražen: videl je svoje omrzene gospodarje ♪
- omŕzniti -em dov. (ŕ ȓ) knjiž. 1. nekoliko zmrzniti, navadno na površini; namrzniti: v tem mrazu so mu ušesa omrznila / tla so malo omrznila 2. postati hladen, mrzel; ohladiti se: zajtrk je omrznil; spij kavo, da ne omrzne; pren. po tem dogodku ji je srce omrznilo ● ekspr. človek mora med ljudi, sicer omrzne postane nedružaben, samotarski; ekspr. omrznilo mu je stati tam praznih rok postalo zoprno, neprijetno omŕznjen -a -o: omrznjen krompir; omrznjene noge; prim. omrzel ♪
- ostŕžek -žka m (ȓ) nav. mn. kar odpade pri strganju: strgali so sveče in spuščali ostržke na tla; hrenovi ostržki; ostržki drevesne skorje ♪
- otŕzniti -em dov. (ŕ ȓ) nar., v zvezi z okno, vrata nekoliko odpreti: narahlo je otrznil vrata in pogledal v sobo otŕznjen -a -o: otrznjeno okno ♪
- ovŕžba -e ž (ȓ) glagolnik od ovreči: ovržba dejstva, spoznanja, trditve / ovržba oporoke ♪
- pervêrzen -zna -o prid. (ȇ) ki je nasproten naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti, nenaraven: perverzne želje; perverzno dejanje, vedenje; ob prizorih mučenja je čutil perverzno zadovoljstvo / perverzen izraz; poslušati perverzne zgodbe / perverzna spolnost // ki ravna, doživlja nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti: perverzen človek, pohotnež / ekspr. ne bodi tako perverzna ♪
- pervêrzija in perverzíja -e ž (é; ȋ) dejanje, doživljanje, ki je nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti; perverznost: ekshibicionizem, fetišizem, homoseksualnost in druge perverzije // publ. sprememba, prevrednotenje: degeneracija in perverzija liberalizma / revolucionarna akcija je bila usmerjena v odpravo perverzij (družbenih) nepravilnosti, izmaličenosti ♪
- pervêrznež -a m (ȇ) ekspr. perverzen človek: homoseksualci, ekshibicionisti in drugi spolni perverzneži ♪
- pervêrznost -i ž (ȇ) lastnost, značilnost perverznega, nenaravnost: perverznost tega dejanja je očitna; prizori, polni perverznosti // dejanje, doživljanje, ki je nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti: storiti perverznost; homoseksualnost, ekshibicionizem in druge perverznosti / izživljati se v perverznostih / sadistične, spolne perverznosti ♪
- perzijánar in perzijáner -ja m (ȃ) pog. dragoceno krzno nerojenega ali mladega jagnjeta karakul ovce; perzijsko krzno: plašč iz perzijanarja / mož ji je kupil perzijanar (ženski) plašč iz takega krzna ♪
- perzijánec -nca m (ȃ) knjiž. 1. perzijska preproga: tla sobe je pokrival perzijanec; pogrniti, stepati perzijanec 2. perzijsko krzno: plašč iz perzijanca ♪
- pêrzijski -a -o prid. (é) nanašajoč se na Perzijce ali Perzijo: perzijski jezik / perzijska nafta / perzijsko krzno dragoceno krzno nerojenega ali mladega jagnjeta karakul ovce ♦ tekst. perzijska preproga orientalska gosto vozlana preproga z drobnimi raznobarvnimi vzorci ♪
- pêrzijščina -e ž (é) perzijski jezik: arabščina in perzijščina / stara perzijščina ♪
- perzonál -a m (ȃ) nar. tovarniška stavba s sobami, stanovanji za tovarniške delavce: po šihtu se je s poslednjimi močmi komaj privlekel v podstrešje visokega perzonala, kjer je z drugimi tovariši vred prebival v samskih sobah (Prežihov) ♪
- poburžújiti se -im se dov. (ū ȗ) slabš. pomeščaniti se: poburžujil se je ♪
- podŕzati -am dov. (r̄ ȓ) redko postrgati, podrgniti: podrzati z opeke odvečno malto ♪
- podržáti -ím dov. (á í) krajši čas držati: podržati kozarec; ob slovesu je podržal njeno roko v svoji; dvignil je steklenico in jo podržal proti luči / podržal ji je ogledalo, da se je lahko počesala; podržati komu plašč / podržali so voz, da se ni prevrnil / podržala je otroka v naročju ♪
- podržávati -am nedov. (ȃ) večkrat podržati: podržaval ji je lasnice, ko se je česala ♪
- podržáviti -im dov. (á ȃ) spremeniti privatna, zlasti proizvajalna sredstva, podjetja v državna, družbena: podržaviti banke, rudnike podržávljen -a -o: podržavljena industrija ♪
- podržávka -e ž (ȃ) nar. vlačuga, prostitutka: Drugi so hodili k podržavkam, jaz pa ne (Prežihov) ♪
- podržávljenje -a s (ȃ) glagolnik od podržaviti: podržavljenje rudnikov, tovarn ♪
- podvŕžek -žka m (ȓ) ekspr. kar je neupravičeno pripisano, prisojeno komu: ta pesem je podvržek ♪
- podvŕženec -nca m (ȓ) ekspr. kdor je podvržen čemu: on je podvrženec hvaljenju lastnih uspehov / podvrženec najrazličnejšim boleznim ∙ knjiž., ekspr. deček je njegov podvrženec nevede ima tujega otroka za svojega ♪
- podvŕženost -i ž (ȓ) 1. lastnost, značilnost čemu podvrženega človeka: podvrženost boleznim, slabostim / poznal je njegovo podvrženost lenarjenju 2. podrejenost: od svojih vojakov je zahteval največjo pokornost in podvrženost / pretirana podvrženost nadrejenim ♪
226 251 276 301 326 351 376 401 426 451