Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rž (326-350)



  1.      nèvzdljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki ne vzdi, ne prenese veliko: to je prehud napor zanj, saj je precej nevzdljiv / njegova nevzdljiva narava tega ni mogla prenesti 2. star. nevzden: nevzdljiva vročina je / biti v nevzdljivem položaju 3. star. nezaden, neustavljiv: po strmini je drsel z nevzdljivo silo
  2.      nèvzdŕžnost  -i ž (-) nav. ekspr. lastnost, značilnost nevzdnega: nevzdnost njegovega položaja je očitna / dokazoval je nevzdnost nasprotnikovega stališča ● ekspr. njegova žalost se je stopnjevala do nevzdnosti zelo; star. nevzdnost v jedi in pijači nezmernost
  3.      nèzadán  -a -o prid. (-á) 1. ki ni zadan, ni ustavljen: nezadana voda je odnašala zemljo / nezadan razvoj // sproščen, neprisiljen: nezadan človek / nezadano vedenje 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: planiti v nezadan jok, smeh nèzadáno prisl.: solze so mu nezadano tekle po licih
  4.      nèzadánost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nezadanega: nezadanost čustev / nezadanost učencev sproščenost
  5.      nèzadŕžen  -žna -o prid. (-) 1. ki se ne da zadati, ustaviti: nezaden pohod sovražnika; nezaden razvoj industrije; nezadna sila / popadel ga je nezaden smeh / knjiž. nezadna želja ga je gnala v domovino 2. knjiž., ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nezadna moč zvestobe; to je bilo zanj nezadno doživetje nèzadŕžno prisl.: nezadno drveti, prodirati, se stopnjevati; biti nezadno ambiciozen
  6.      nèzadeván  -a -o prid. (-á) ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: nezadevan izbruh strasti
  7.      nèzadljív  -a -o prid. (- -í) nezaden: nezadljiv razvoj / nezadljiv smeh, spanec / nezadljivo veselje se je izražalo v njegovih očeh
  8.      nèzamŕzel  -zla -o [ǝ] prid. (-ŕ) ki ni zamrzel: nezamrzle reke / nezamrzla zemlja
  9.      nèzamŕznjen  -a -o prid. (-) ki ni zamrznjen: nezamrznjena voda / nezamrznjene šipe
  10.      óbčedáven  -vna -o prid. (ọ̄-á) knjiž. vsedaven, splošnodaven: stvar ima občedaven pomen / občedavni načrt
  11.      obdánje  -a s () glagolnik od obdati: problem zasedbe in obdanja otoka / obdanje smeri pri hitri vožnji
  12.      obdáti  -ím dov. (á í) 1. narediti, da kaj ne gre iz prijema, se ne oddalji: ujel je konja za povodec in ga obdal; obdal ga je, čeprav se mu je z vso silo trgal iz rok; obdati z rokami, zobmi / pajčevina je muho komaj obdala / hotel mu je izbiti palico iz rok, vendar jo je obdal // ne prenehati dati oprijeto z roko ali s kakim delom telesa: med govorom je obdal kozarec (v roki) / nahrbtnik je obdal na rami; sedla je in obdala košaro v naročju // ne odložiti, ne sleči: klobuk je obdal na glavi; v sobi je bilo hladno, zato je plašč kar obdala ostala oblečena v plašč 2. narediti, da kaj ne preneha biti v določenem položaju, na določenem mestu, kljub delovanju nasprotne sile: komaj ga je obdal, da se ni zgrudil; z vsemi močmi so voz le obdali / podpore so obdale drevo pokonci / obdati vozilo na cesti narediti, da ne zdrkne s ceste; obdati čoln na vodi narediti, da se ne prevrne, potopi; obdati se na površini // narediti, da kaj ne preneha biti v določenem položaju, na določenem mestu sploh: dvignil je puško nad glavo in jo tako obdal / obdati roke na hrbtu, nogo na pedalu / med plavanjem obdati glavo nad vodo; obdati roko iztegnjeno 3. narediti, da kaj ne preide k drugemu, drugam: eno lopato je obdal, drugo pa dal drugemu; prtljago je oddal v garderobo, plašč pa obdal / obdati sliko za spomin / kužka, ki so ga našli, so obdali / zaradi revščine niso mogli vseh otrok obdati doma niso mogli vsi otroci živeti, bivati doma // narediti, da kaj ne preide v last drugega: posestvo je zapustil sinu, le sadovnjak je obdal / po mirovni pogodbi so obdali velik del ozemlja // ne prenehati razpolagati s čim: obdati funkcijo; obdati pravico do odškodnine; obdati službo 4. s svojo voljo, vplivom narediti, da kdo ne preneha biti a) na določenem mestu: obdali so ga v bolnici, zaporu; ni ga mogla več obdati doma, preveč ga je mikala gostilna; ekspr.: tujina ga ni mogla obdati; tu me ne bi obdali niti na vrvi b) v določenem odnosu: obdati moža, prijatelje; obdati (si) naročnike, odjemalce 5. ne prenehati a) opravljati kako dejavnost: obdati gostilno, obrt b) uporabljati: obdati stare ladje v prometu; obdati latinico / obdati predpise ne jih odpraviti / obdati družinske navade c) gojiti: obdati le nekatere vrste hrušk 6. rešiti, obvarovati (pred propadom): posestva v spremenjenih gospodarskih razmerah ni mogel obdati; podjetje se je kljub krizi obdalo; kot kovač se ni mogel obdati; obdati se brez tuje pomoči // ne prepustiti nasprotniku, sovražniku: obdati postojanko; mesto se je kljub dolgotrajnemu obleganju obdalo ♦ šah. obdati figuro 7. narediti, da kaj ostane nespremenjeno: obdati prvotni vrstni red, začetni tempo // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: obdati koga pri volji; obdati moštvo v kondiciji; obdati živino zdravo // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: obdati barvo; obdati ravnotežje; obdati vitkost 8. ekspr., v zvezi obdati v glavi, v spominu zapomniti si: vseh telefonskih številk ne more obdati v glavi; ta dogodek sem obdal v spominu 9. v zvezi obdati zase, v sebi ne povedati, ne zaupati drugemu: obdati novico, poslovne skrivnosti zase; ni mogel obdati v sebi, kar je čutil ● obdati kontrolo nad čim ne prenehati kontrolirati kaj; obdati korak s kom ne zaostati za njim; ekspr. ti svoje nasvete kar zase obdi nočem tvojih nasvetov; pog. nobene stvari ne more več obdati v sebi vse izbruha; ekspr. obdati vajeti v svojih rokah ne izgubiti možnosti za odločanje o čem, za vodenje česa obdáti se 1. kljub ogroženosti ne prenehati biti, obstajati: takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdati; sreča je, da so se med vojno obdali / združili so se, da bi se obdali na tišču / pog.: hrastovo listje se obdi na drevju do pomladi ostane; most se je obdal do danes; sneg se ni dolgo obdal je kmalu skopnel // ne prenehati biti zanimiv, pomemben: le malokatero njegovo delo se je obdalo; stoična filozofija se je dolgo obdala // pog. ostati uporaben, ohraniti se: taki izdelki se obdijo samo na suhem; jabolka so se obdala, hruške so pa zgnile 2. oprijemajoč se česa ne prenehati biti kje: obdati se na konju, veji; prijel je za drog in se komaj obdal 3. ne spremeniti se: cene se bodo obdale; vreme se ni obdalo ni ostalo lepo ● obdati se na nogah ne pasti; vladar se je obdal na oblasti ni prenehal vladati
  13.      obŕzdanost  -i ž () knjiž. obvladanost, zadanost: vsi občudujejo njegovo obrzdanost; bil je človek izredne vljudnosti in obrzdanosti / obrzdanost čustev, strasti
  14.      obŕzdati  -am dov. () 1. nadeti, namestiti brzdo: obrzdati konja 2. zadati z brzdo: jezdec je pritegnil uzdo, da bi obrzdal preplašeno žival // knjiž. obvladati, zadati: obrzdati čustva, strasti; komaj je obrzdal jezo; skušal se je obrzdati ∙ ekspr. v tistem trenutku nisem mogel obrzdati jezika molčati obŕzdan -a -o: obrzdan konj; biti obrzdan v kretnjah
  15.      odbrzéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. hitro, lahkotno se oddaljiti: jadrnica je odbrzela od brega / odbrzeti iz hiše, na vrt, po stopnicah; odbrzeti z veliko hitrostjo / srni sta odbrzeli mimo njega / ekspr. koraki so odbrzeli 2. redko hitro miniti: mladostna leta so odbrzela
  16.      odmŕzel  -zla -o [ǝ] prid. (ŕ) otajan: odmrzla zemlja
  17.      odmŕzniti  -em dov.) 1. prenehati biti z ledom pritrjen na kaj: kamenčki odmrznejo in odpadejo 2. narediti, da voda v kaki snovi preneha biti led; otajati: odmrzniti meso, živilo / redko zemlja odmrzne se otaja 3. med. zaradi mraza odmreti: prsti so mu odmrznili 4. ekon. uradno odrediti prenehanje ustalitve na določeni višini: odmrzniti cene, stanarino odmŕznjen -a -o: odmrznjene cene; odmrznjeno jezero; meso je že odmrznjeno
  18.      odmrzovánje  -a s () glagolnik od odmrzovati: odmrzovanje mesa; sredstva za hitro odmrzovanje / odmrzovanje cen, osebnih dohodkov
  19.      odmrzováti  -újem nedov.) 1. delati, da voda v kaki snovi preneha biti led; tajati: odmrzovati meso 2. ekon. uradno odrejati prenehanje ustalitve na določeni višini: odmrzovati cene
  20.      odŕzati  -am dov. ( ) gozd. odstraniti lubje in ličje z debla, ko ni muževno: odrzati posekano smreko ∙ redko odrzati blato s čevljev odrgniti odŕzan -a -o: odrzani hlodi
  21.      odtŕzniti  -em dov.) nar., v zvezi z okno, vrata nekoliko odpreti: vrata je le odtrznila in pogledala v sobo odtŕznjen -a -o: mačka je smuknila skozi odtrznjena vrata
  22.      odtŕžek  -žka m () odtrgan drobec, kos: odtek časopisa, preje ∙ dialog podaja avtor le v kratkih odtkih delih
  23.      ognjevzdŕžen  -žna -o prid. () teh. ki pri visoki temperaturi ne spremeni svojih lastnosti: ognjevzdni material; ognjevzdna opeka / zavarovati z ognjevzdnim premazom / ognjevzdna blagajna, omara
  24.      omŕza  -e ž () star. velik odpor, sovraštvo: ta občutek se je v njem stopnjeval do omrze
  25.      omŕzel  -zla -o [ǝ] prid. (ŕ) star. otrpel, premrl: omrzli prsti; greje si omrzle noge; prim. omrzniti

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA