Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rž (315-339)



  1.      nèdáven  -vna -o prid. (-á) ki ni daven: nedavne ustanove / nedavni gozdovi / nedavni narod narod brez svoje dave
  2.      nèobŕzdan  -a -o prid. (-) 1. ki ni obrzdan: pred hlevom je stal neobrzdan konj / knjiž. neobrzdan človek / knjiž. ni znal krotiti svojega neobrzdanega jezika ∙ ekspr. neobrzdan otrok neugnan, razposajen; knjiž. poznali so njegovo neobrzdano življenje razuzdano, razvratno 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neobrzdana jeza, strast; neobrzdano navdušenje nèobŕzdano prisl.: neobrzdano veseljačiti
  3.      nèobŕzdanost  -i ž (-) knjiž. lastnost neobrzdanega človeka: težko je prenašal bratovo neobrzdanost / neobrzdanost čustev / ekspr. neobrzdanost otrok
  4.      nèovŕžen  -a -o prid. (-) ki ni oven: dokaz je ostal neoven; neovena trditev
  5.      nèovŕžen  -žna -o prid. (-) star. neovrgljiv: neoven dokaz; neovna domneva / neovna resnica nèovŕžno prisl.: neovno dokazati
  6.      nètrzájen  -jna -o prid. (-) voj., v zvezi netrzajni top top, ki deluje po reakcijskem principu
  7.      nèudán  -a -o prid. (-á) knjiž. nezaden, neustavljiv: delal je z neudano vnemo; neudano hrepenenje ∙ ekspr. z neudano silo ga je vleklo v domači kraj zelo, močno
  8.      nèudŕžen  -žna -o prid. (-) knjiž. nezaden, neustavljiv: neuden razvoj / neuden smeh / začutil je neudno vznemirjenje
  9.      nèudljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. nezaden, neustavljiv: neudljiva moč / neudljiv smeh / neudljiva želja neubranljiva
  10.      nevzdŕžema  prisl. () knjiž. 1. neprenehoma: topovi grmijo nevzdema; nevzdema pada dež 2. nezadno, neustavljivo: nevzdema propadati, rasti, slabeti
  11.      nèvzdŕžen  -žna -o prid., nèvzdŕžnejši (-) 1. ki se ne da vzdati, prenesti: nevzdne bolečine ima; nevzdna vročina / lakota je postajala nevzdna / ekspr. bili so resnično nevzdni časi hudi // ekspr. neprimeren, slab: njegov položaj je nevzden; nevzdne stanovanjske razmere; nevzdno stanje cest / razlike v cenah so nevzdne zelo velike 2. nav. ekspr. s katerim se ne da soglašati, strinjati: nevzdni nazori; znanstveno nevzdne trditve; njegovo stališče je nevzdno 3. star. nezaden, neustavljiv: grozi mu nevzden propad ● star. biti nevzden v jedi in pijači nezmeren nèvzdŕžno prisl.: nevzdno ga boli glava; nevzdno drseti navzdol / v povedni rabi odšel je od doma, ker je bilo nevzdno
  12.      nèvzdljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki ne vzdi, ne prenese veliko: to je prehud napor zanj, saj je precej nevzdljiv / njegova nevzdljiva narava tega ni mogla prenesti 2. star. nevzden: nevzdljiva vročina je / biti v nevzdljivem položaju 3. star. nezaden, neustavljiv: po strmini je drsel z nevzdljivo silo
  13.      nèvzdŕžnost  -i ž (-) nav. ekspr. lastnost, značilnost nevzdnega: nevzdnost njegovega položaja je očitna / dokazoval je nevzdnost nasprotnikovega stališča ● ekspr. njegova žalost se je stopnjevala do nevzdnosti zelo; star. nevzdnost v jedi in pijači nezmernost
  14.      nèzadán  -a -o prid. (-á) 1. ki ni zadan, ni ustavljen: nezadana voda je odnašala zemljo / nezadan razvoj // sproščen, neprisiljen: nezadan človek / nezadano vedenje 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: planiti v nezadan jok, smeh nèzadáno prisl.: solze so mu nezadano tekle po licih
  15.      nèzadánost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nezadanega: nezadanost čustev / nezadanost učencev sproščenost
  16.      nèzadŕžen  -žna -o prid. (-) 1. ki se ne da zadati, ustaviti: nezaden pohod sovražnika; nezaden razvoj industrije; nezadna sila / popadel ga je nezaden smeh / knjiž. nezadna želja ga je gnala v domovino 2. knjiž., ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nezadna moč zvestobe; to je bilo zanj nezadno doživetje nèzadŕžno prisl.: nezadno drveti, prodirati, se stopnjevati; biti nezadno ambiciozen
  17.      nèzadeván  -a -o prid. (-á) ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: nezadevan izbruh strasti
  18.      nèzadljív  -a -o prid. (- -í) nezaden: nezadljiv razvoj / nezadljiv smeh, spanec / nezadljivo veselje se je izražalo v njegovih očeh
  19.      nèzamŕzel  -zla -o [ǝ] prid. (-ŕ) ki ni zamrzel: nezamrzle reke / nezamrzla zemlja
  20.      nèzamŕznjen  -a -o prid. (-) ki ni zamrznjen: nezamrznjena voda / nezamrznjene šipe
  21.      óbčedáven  -vna -o prid. (ọ̄-á) knjiž. vsedaven, splošnodaven: stvar ima občedaven pomen / občedavni načrt
  22.      obdánje  -a s () glagolnik od obdati: problem zasedbe in obdanja otoka / obdanje smeri pri hitri vožnji
  23.      obdáti  -ím dov. (á í) 1. narediti, da kaj ne gre iz prijema, se ne oddalji: ujel je konja za povodec in ga obdal; obdal ga je, čeprav se mu je z vso silo trgal iz rok; obdati z rokami, zobmi / pajčevina je muho komaj obdala / hotel mu je izbiti palico iz rok, vendar jo je obdal // ne prenehati dati oprijeto z roko ali s kakim delom telesa: med govorom je obdal kozarec (v roki) / nahrbtnik je obdal na rami; sedla je in obdala košaro v naročju // ne odložiti, ne sleči: klobuk je obdal na glavi; v sobi je bilo hladno, zato je plašč kar obdala ostala oblečena v plašč 2. narediti, da kaj ne preneha biti v določenem položaju, na določenem mestu, kljub delovanju nasprotne sile: komaj ga je obdal, da se ni zgrudil; z vsemi močmi so voz le obdali / podpore so obdale drevo pokonci / obdati vozilo na cesti narediti, da ne zdrkne s ceste; obdati čoln na vodi narediti, da se ne prevrne, potopi; obdati se na površini // narediti, da kaj ne preneha biti v določenem položaju, na določenem mestu sploh: dvignil je puško nad glavo in jo tako obdal / obdati roke na hrbtu, nogo na pedalu / med plavanjem obdati glavo nad vodo; obdati roko iztegnjeno 3. narediti, da kaj ne preide k drugemu, drugam: eno lopato je obdal, drugo pa dal drugemu; prtljago je oddal v garderobo, plašč pa obdal / obdati sliko za spomin / kužka, ki so ga našli, so obdali / zaradi revščine niso mogli vseh otrok obdati doma niso mogli vsi otroci živeti, bivati doma // narediti, da kaj ne preide v last drugega: posestvo je zapustil sinu, le sadovnjak je obdal / po mirovni pogodbi so obdali velik del ozemlja // ne prenehati razpolagati s čim: obdati funkcijo; obdati pravico do odškodnine; obdati službo 4. s svojo voljo, vplivom narediti, da kdo ne preneha biti a) na določenem mestu: obdali so ga v bolnici, zaporu; ni ga mogla več obdati doma, preveč ga je mikala gostilna; ekspr.: tujina ga ni mogla obdati; tu me ne bi obdali niti na vrvi b) v določenem odnosu: obdati moža, prijatelje; obdati (si) naročnike, odjemalce 5. ne prenehati a) opravljati kako dejavnost: obdati gostilno, obrt b) uporabljati: obdati stare ladje v prometu; obdati latinico / obdati predpise ne jih odpraviti / obdati družinske navade c) gojiti: obdati le nekatere vrste hrušk 6. rešiti, obvarovati (pred propadom): posestva v spremenjenih gospodarskih razmerah ni mogel obdati; podjetje se je kljub krizi obdalo; kot kovač se ni mogel obdati; obdati se brez tuje pomoči // ne prepustiti nasprotniku, sovražniku: obdati postojanko; mesto se je kljub dolgotrajnemu obleganju obdalo ♦ šah. obdati figuro 7. narediti, da kaj ostane nespremenjeno: obdati prvotni vrstni red, začetni tempo // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: obdati koga pri volji; obdati moštvo v kondiciji; obdati živino zdravo // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: obdati barvo; obdati ravnotežje; obdati vitkost 8. ekspr., v zvezi obdati v glavi, v spominu zapomniti si: vseh telefonskih številk ne more obdati v glavi; ta dogodek sem obdal v spominu 9. v zvezi obdati zase, v sebi ne povedati, ne zaupati drugemu: obdati novico, poslovne skrivnosti zase; ni mogel obdati v sebi, kar je čutil ● obdati kontrolo nad čim ne prenehati kontrolirati kaj; obdati korak s kom ne zaostati za njim; ekspr. ti svoje nasvete kar zase obdi nočem tvojih nasvetov; pog. nobene stvari ne more več obdati v sebi vse izbruha; ekspr. obdati vajeti v svojih rokah ne izgubiti možnosti za odločanje o čem, za vodenje česa obdáti se 1. kljub ogroženosti ne prenehati biti, obstajati: takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdati; sreča je, da so se med vojno obdali / združili so se, da bi se obdali na tišču / pog.: hrastovo listje se obdi na drevju do pomladi ostane; most se je obdal do danes; sneg se ni dolgo obdal je kmalu skopnel // ne prenehati biti zanimiv, pomemben: le malokatero njegovo delo se je obdalo; stoična filozofija se je dolgo obdala // pog. ostati uporaben, ohraniti se: taki izdelki se obdijo samo na suhem; jabolka so se obdala, hruške so pa zgnile 2. oprijemajoč se česa ne prenehati biti kje: obdati se na konju, veji; prijel je za drog in se komaj obdal 3. ne spremeniti se: cene se bodo obdale; vreme se ni obdalo ni ostalo lepo ● obdati se na nogah ne pasti; vladar se je obdal na oblasti ni prenehal vladati
  24.      obŕzdanost  -i ž () knjiž. obvladanost, zadanost: vsi občudujejo njegovo obrzdanost; bil je človek izredne vljudnosti in obrzdanosti / obrzdanost čustev, strasti
  25.      obŕzdati  -am dov. () 1. nadeti, namestiti brzdo: obrzdati konja 2. zadati z brzdo: jezdec je pritegnil uzdo, da bi obrzdal preplašeno žival // knjiž. obvladati, zadati: obrzdati čustva, strasti; komaj je obrzdal jezo; skušal se je obrzdati ∙ ekspr. v tistem trenutku nisem mogel obrzdati jezika molčati obŕzdan -a -o: obrzdan konj; biti obrzdan v kretnjah

   190 215 240 265 290 315 340 365 390 415  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA