Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rž (3.126-3.150)


  1.      pêči  pêčem nedov., tudi pekó; pêci pecíte; pékel pêkla (é) 1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: zna zelo dobro peči; pri tej hiši velikokrat pečejo / peči za praznike / ta pekarna peče tudi ob sobotah // imeti hrano v prostoru z vročim zrakom, v vroči maščobi, da postane (bolj) užitna: peči flancate, kruh, pecivo; meso se že peče / peči na masti, olju; peči na ražnju; peči v peči, pečici, pokriti posodi 2. povzročati občutek bolečine zaradi prevelike toplote: razgret asfalt ga je pekel v podplate; sonce ga je zelo peklo; sramota ga je pekla kot žerjavica / sonce je peklo 3. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih stvari: česen peče v jezik; kopriva, poper peče / luč ga peče v oči; solze so jo pekle v očeh / rana ga peče; peče ga žulj na nogi / oči ga pečejo; zgaga me peče; brezoseb. peče me v prsih // ekspr. povzročati duševne bolečine: pekel ga je denar, ki ga je prejel; neuspeh ga peče; peklo ga je, da ni ugovarjal pravi čas; to ga hudo, strašno, v dno srca peče ● ekspr. vest ga peče ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; redko peči opeko žgati; pog. zna več kot hruške peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj pêči se ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: ves dan so se pekli na pesku / peči se na soncu pekóč -a -e: pekoč občutek; tekočina pekočega okusa; pekoči žarki sonca; začutiti pekočo bolečino; pekoča paprika; pekoča rana; prisl.: pekoče se zavedati česa; pekoče vroč pečèn -êna -o: premalo pečen kruh; obirati pečenega piščanca; pečeno meso ∙ šalj. novo pečeni strokovnjak novopečeni; ekspr. kuhan in pečen je pri njih pogostokrat, dostikrat je pri njih; ekspr. če se zamerim temu, sem pečen za zmerom bom vedno čutil njegovo jezo; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; sam.: imaš kaj pečenega za prigrizek ♪
  2.      péd  -í ž, daj., mest. ed. pédi in pêdi (ẹ̑) 1. nekdaj dolžinska mera, približno 20 cm: štiri pedi dolga plošča / pšenica je zrasla že za ped visoko; palico je držal ped pred zgornjim koncem 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: vsaka ped zemlje je bila obdelana; bojevali so se za vsako ped zemlje ● ekspr. niti za ped se ni premaknil skoraj nič; ekspr. videlo se ni niti za ped popolnoma nič; ekspr. ped za pedjo sta lezla svojo pot zelo počasi ♪
  3.      pedél  -a m (ẹ̑) nekdaj kdor opravlja pomožna dela v upravi, zlasti na univerzi: poklicati pedela; iti v spremstvu pedela ♪
  4.      pehárček  in pêharček -čka m (á; é) manjšalnica od pehar: v roki je držala peharček žita za kokoši ♪
  5.      peháti  -ám [pǝh] nedov. (á ȃ) nav. ekspr. 1. s silo, z močnimi sunki spravljati kam: vsiljivce so pehali iz dvorane; brezobzirno so ga pehali vstran / pehati drva, les po drčah spravljati, spuščati / ženska je pehala pred seboj voziček potiskala, rinila // s silo, z močnimi sunki povzročati premike, premikanje: od vseh strani ga stiskajo in pehajo; brezoseb. ko se je vlak premaknil, ga je pehalo sem ter tja // udarjati, suvati: premagance so tepli in pehali 2. delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje: pehati koga v nesrečo; ta misel me peha v obup; pehati državo v vojno peháti se 1. s prislovnim določilom suvaje se premikati skozi množico ljudi: mimo njega so se pehali ljudje s kovčki in košarami; pehati se k izhodu; pehati se v gneči / pehati se po snegu v hrib 2. truditi se, prizadevati si: noč in dan se peha; pehati se za denar, oblast; pehati se za bogastvom; kaj se tako pehaš z delom; peha se ko črna živina zelo, hudo / zagrenjen se peha skozi življenje 3. nav. 3. os., s smiselnim osebkom v dajalniku izdihavati zrak, pline iz želodca zaradi krčev v trebušni votlini: peha se mu; po vinu se mu peha / čebula se mu je pehala / iz želodca se mu je pehalo peháje: vpil je, pehaje ga z roko pehán -a -o: bil je pehan od hiše do hiše ♪
  6.      péhlevi  -ja m (ẹ̑) lingv. narečje perzijščine od 3. stoletja pred našim štetjem do 10. stoletja našega štetja: pesem v pehleviju ♪
  7.      pelerínica  -e ž (ȋ) manjšalnica od pelerina: obleči si pelerinico / plašč s krzneno pelerinico ♪
  8.      penetrácija  -e ž (á) 1. knjiž. postopno širjenje različnih vplivov na druga področja: izvajati ekonomsko penetracijo v kako državo; kulturna, politična penetracija 2. teh. pojav, da kaka snov prodira v drugo snov: penetracija premaza v beton; penetracija kemičnih sredstev v les ♪
  9.      penetrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. postopno se širiti na druga področja: kapital penetrira v kako državo 2. teh. prodirati v drugo snov: impregnacijsko sredstvo penetrira v les ♪
  10.      pentagón  in péntagon -a m (ọ̑; ẹ̑) knjiž. peterokotnik: oblika pentagona ● publ. glede tega vprašanja je Péntagon nepopustljiv obrambno ministrstvo Združenih držav Amerike ♪
  11.      pentámeter  -tra m (á) lit. 1. šesterostopni daktilski verz z nepopolno tretjo in šesto stopico in zarezo za tretjo stopico: heksameter in pentameter 2. peterostopni verz: pesem v pentametrih ♪
  12.      pepelníca  -e [tudi u̯n] ž (í) rel. sreda po pustnem torku, prvi dan štiridesetdnevnega posta: bilo je pred pepelnico ∙ star. držiš se kakor na pepelnico žalostno, pusto ♪
  13.      peráča  -e ž (á) etn. ozka pravokotna lesena priprava z držajem za tolčenje po mokrem perilu: udarjati s peračo ♪
  14.      perseverácija  -e ž (á) 1. psih. pojav, da se določen doživljaj dolgo obdrži v zavesti brez neposrednega zunanjega dražljaja: percepcija in perseveracija 2. psiht. bolezenski pojav, da kdo nenormalno dolgo ponavlja nesmiselno dejavnost: znaki perseveracije ♪
  15.      personálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zaposlene v določeni delovni organizaciji: velike personalne spremembe; reševanje personalnih zadev / personalni oddelek oddelek v delovni organizaciji, ki skrbi za nameščanje, razvrščanje delavcev / personalna referentka ◊ adm. personalna mapa mapa, v kateri ima vsak zaposleni v delovni organizaciji vse dokumente o svojem delovnem razmerju; jur. personalna unija v monarhističnih državah zveza dveh ali več samostojnih držav s skupnim vladarjem; sam.: pog. odšel je k personalnemu ♪
  16.      pès  psà m (ǝ̏ ȁ) 1. domača žival za čuvanje doma, za lov: pes cvili, laja, renči; pes je prijazno mahal z repom; ugriznil ga je pes; dražiti, naščuvati psa; izpustiti psa z verige; voditi psa na vrvici; dolgodlak pes; popadljiv, stekel pes; pes s košatim repom, visečimi uhlji; biti lačen kot pes zelo; biti komu pokoren, vdan, zvest kot pes zelo, brezpogojno; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto; odšel je kot pretepen pes ponižno, nesamozavestno; slabš. gleda me kot psa sovražno, neprijazno; ozmerjati koga kot psa zelo; vulgarno; pobili so jo kot psa neusmiljeno; na krut, grozovit način; pokopali so ga kot psa brez običajnega obreda, brez pietete; preganjali so jih kot pse neusmiljeno; neprenehoma; oče ga je pretepel kot psa zelo, neusmiljeno; zebe me kot psa zelo / kot opozorilo pozor, hud pes / čistokrvni pes; hišni pes ki se goji v stanovanju, zlasti za družbo, zabavo; lavinski psi izučeni za reševanje izpod plazov; lovski psi; službeni psi ki se glede na sposobnosti uporabljajo v vojski, policiji in za reševanje; pes čuvaj // samec take živali: pes in psica 2. nizko, navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: pazi se tega psa, ker te bo ogoljufal; s tem psom se že eno leto ne menim / kot psovka: ti bom že pokazal, pes garjavi; prekleti pes, kaj si drzne; molči, ti pes / fašistični psi spet ropajo in požigajo fašisti 3. v medmetni rabi izraža a) prepričanost o čem: ni pes, da ga ne bi dohiteli; ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel b) močno čustveno prizadetost: pes vedi, od kod se je nenadoma vzel 4. ekspr., v povedni rabi, s predlogom izraža zelo nizko stopnjo: njihova morala je na psu; umetniška raven predstave je pod psom / hrana, preskrba je pod psom zelo slaba ● ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; ekspr. to vam je vreme, da bi se še pes obesil slabo, neprijetno, pusto; pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal; ekspr. takih knjig pri nas še pes ne povoha nihče ne bere, kupuje; pog., ekspr. nisi vreden, da te pes povoha slab, ničvreden si; nekoristen, nesposoben si; pog., ekspr. tega še psu ne privoščim nikomur, niti največjemu sovražniku; žarg., gled. dobiti, igrati psa zelo nepomembno vlogo; ekspr. priti na psa finančno, materialno propasti; priti v težek, neprijeten položaj; tadva sta si, se gledata kot pes in mačka sovražita se; počutim se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen; ekspr. naj se pes obesi, če sem vedel za to izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki; preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi; preg. enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno ◊ astr. Veliki pes ozvezdje na južni nebesni poluti, katerega najsvetlejša zvezda je Sirius; etn. pes velikemu nožu podobna lesena priprava za zagrebanje žerjavice na odprtem ognjišču pastirske koče; lov. pes dobro drži vztrajno goni divjad; pes kreše laja po sledi, ki navadno ne vodi do divjadi; odložiti psa ukazati mu, da ostane, počaka na določenem mestu; vzgajati psa privajati ga na okolico in poslušnost; nemi pes ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; šolani pes ki je ubogljiv vedno in povsod in je opravil tovrstni izpit; šport. psi trakovi, navadno iz tjulenje kože, ki se pritrdijo, prilepijo na drsno stran smuči, da pri hoji navkreber ne spodrsuje; vet. pastirski pes ki brani čredo pred napadalci, zlasti volkovi; zool. psi volkovi, šakali, domači psi, lisice, Canidae; leteči pes večji netopir, ki živi na Malajskem otočju in se hrani s sadeži, Pteropus vampirus; morski psi velike morske ribe hrustančnice z vretenčasto obliko telesa, Selachoidei; prerijski pes večji rdečkasto rjav glodavec, ki živi v srednjem delu Severne Amerike, Cynomys ♪
  17.      pésem  -smi ž (ẹ̑) 1. krajše literarno delo z ritmičnim besednim redom, s posebno glasovno ureditvijo, navadno z manjšim številom besed v vrstici: brati, deklamirati pesmi; pisati, star. zlagati pesmi; prevesti, uglasbiti pesem; romantična, satirična, tendenčna pesem; ciklus, zbirka pesmi; pesmi in pesnitve / ljubezenska pesem; ljudska pesem ki se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja; umetna pesem katere oblika in vsebina je izraz zavestnega umetniškega hotenja določenega avtorja; pesmi za otroke / ekspr. Župančičeva pesem je polna žara Župančičeve pesmi, pesništvo 2. vokalna skladba z literarnim delom kot besedilom: peti, poslušati pesmi; borbena, vesela pesem; besedilo, melodija, refren pesmi / ekspr. oglasila se je, zadonela je pesem / zaigrati pesem na harmoniko; žvižgati (si) pesem / cerkvena pesem; partizanska, zborovska pesem // izvajanje, petje take skladbe: to pesem moramo še izboljšati; zbor vadi novo pesem / v pesem se je mešal razposajen smeh 3. nav. ekspr., navadno s prilastkom določen skupek glasov, zvokov a) s katerimi se oglaša kaka ptica, žuželka: prisluhnil je pesmi čričkov, grlic / škrjanček je drobil svojo pesem je pel / pesem slavca je utihnila b) ki jih daje pojavljanje, gibanje, delovanje česa: pesem dežja, morja, vetra ga je pomirjala; pesem klopotcev, zvonov, žage / stroj je drdral svojo enolično pesem ● knjiž. pesem je ugasnila v njegovih očeh ni bil več vesel, radosten; ekspr. zdaj je to (delati) pesem to je zelo prijetno, lahko delo, opravilo; pog., ekspr. to je pa druga pesem stvar je drugačna, kakor je kazalo; pog., ekspr. kako se bo to končalo, je pa druga pesem izraža dvom, nezaupanje v tak konec česa, kot se kaže, napoveduje; pog., ekspr. zmeraj ista pesem zmeraj enako, neprimerno, nezaželeno govorjenje, ravnanje; pog., ekspr. vsi zaljubljenci pojejo isto pesem govorijo, ravnajo enako; knjiž., ekspr. labodja pesem pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo; ekspr. sekira je zapela gozdu mrtvaško pesem začeli so ga sekati; knjiž. vse to je še pesem prihodnosti se še ne bo kmalu uresničilo; publ., ekspr. ta izdelek je visoka pesem tehnike je zelo kvaliteten, dober ◊ etn. jurjevske pesmi; obredna pesem vsebinsko in melodično prirejena določenemu obredu; lit. anakreontska pesem; domovinska pesem ki izpoveduje, kaže ljubezen do domovine; epska pesem ki vsebuje pripoved, zgodbo; izpovedna pesem; junaška pesem ljudska pesem, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; lirska pesem ki vsebuje izpoved; lirsko-epska pesem ki vsebuje izpoved v pripovedi; meditativna pesem; množična pesem zborovska, navadno enoglasna, z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; priložnostna pesem ki nastane ob določenem, pomembnejšem (zunanjem) dogodku in je nanj snovno vezana; pesem v enajstercih, svobodnem verzu; pesem v prozi zelo kratko (lirično) literarno delo; muz. črnska duhovna pesem ljudska pesem z religiozno, svetopisemsko snovjo, nastala med črnci v Združenih državah Amerike; dvoglasna, večglasna pesem ♪
  18.      pésnik  -a m (ẹ̑) kdor piše pesmi: na prireditvi so pesniki sami brali svoje pesmi; deklamirati verze znanega pesnika; pesniki in pisatelji / ekspr. on je izrazit pesnik ljubezni / ekspr. rad bere ruske pesnike ruske pesmi / knjiž. domoljubni pesnik ki piše domoljubne pesmi; ljudski pesnik ki piše ljudske pesmi; romantični, sodobni pesnik; pesnik balad, sonetov ∙ star. kako že poje pesnik kako se že glasi določena pesem ali odlomek pesmi; knjiž. pesnik v njem je mrtev ne piše več pesmi; ne doživlja več stvari tako kot pesnik; ekspr. ta pesnik je zelo ljudski ljudje radi berejo njegove pesmi; publ. Jakopič je pesnik barv je umetniški ustvarjalec, slikar, katerega izrazna moč, kvaliteta so barve; vznes. pesnik po milosti božji velik, nadarjen ♦ lit. epski, lirski pesnik ♪
  19.      pesnítev  -tve ž (ȋ) daljše literarno delo v verzih, navadno pripovedno: napisati, prevesti pesnitev; peta pesem pesnitve je najbolj pretresljiva; pesmi in pesnitve / filozofska, idilična, romantična pesnitev / pesnitev Faust ∙ publ. dramska pesnitev dramsko delo v verzih, navadno lirsko, čustveno ♦ muz. simfonična pesnitev programska, oblikovno svobodna enostavčna skladba za orkester ♪
  20.      péso  tudi pésos tudi pézo -a m (ẹ̑) denarna enota nekaterih srednjeameriških in južnoameriških držav: dolžen mi je tisoč pesov; preračunati dinarje v pese / filipinski, mehiški peso // bankovec ali kovanec te denarne enote: na mizo je položil pet pesov in odšel ♪
  21.      pést  -í ž (ẹ̑) 1. roka s tako skrčenimi prsti, da se dotikajo upognjene dlani: dvigniti pest; odpreti, stisniti pest; tiščati kovanec v pesti; s pestjo groziti, žugati; udariti, razbijati s pestjo po mizi; za pest velika odprtina; kakor pest debel kamen / prsti so se mu skrčili v pest; stisniti roko v pest / bojevanje s pestmi // star. roka, prsti: zgrabil ga je s koščenimi pestmi za ovratnik in ga stresel / rokavi za pestmi so umazani na zapestjih 2. s predlogom prostor med skrčenimi prsti in upognjeno dlanjo: izbiti komu kamen iz pesti; v pesti je tiščal nekaj drobiža / ekspr. stisnil mu je kovanec v pest skrivoma dal 3. z rodilnikom količina česa, ki se lahko naenkrat zagrabi, drži s skrčenimi prsti in upognjeno dlanjo: pest drobiža; dala ji je dve pesti moke / dobiti za pest zlatnikov / pest prediva; odžeti pest pšenice // ekspr. zelo majhna količina česa sploh: teh nekaj pesti sena bomo že še pograbili; dragocena je vsaka pest zemlje / redko: v svoji lasti nima niti pesti zemlje prav nič; okoli hiše je komaj za pest zemlje zelo malo 4. ekspr. (telesna) moč, sila: morali so se pokoriti njegovi pesti; če ne bo šlo drugače, jim bo treba to dokazati s pestjo z nasiljem; krojiti si, pisati si pravico s pestmi 5. nekdaj dolžinska mera, približno 10,5 cm: petnajst pesti dolg / meriti na pesti ● pog. pazi se, ker me močno srbijo pesti zelo si želim, da bi te udaril; ekspr. po vaseh so se pesti krčeviteje stiskale jeza, upornost vaščanov je naraščala; držati, tiščati pesti za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; pog., ekspr. jaz sem že okusil njegove pesti mene je že natepel, pretepel; kmalu jim je pokazal svoje pesti jih fizično napadel; publ. partizanska vojska je postala udarna pest narodne oblasti udarna (vojaška) moč, sila; ekspr. to je pravici pest v obraz to je grobo kršenje pravice; pog. dobiti koga v pest ujeti in kaznovati ga; pog. kogar je dobil v pest, vsak je moral poslušati njegovo tarnanje kogar je srečal, s komer se je pogovarjal; ekspr. priti v pest paragrafom zaradi kršenja zakonitosti biti kaznovan; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. lakota, žeja ga ima v pesteh zelo je lačen, žejen; ekspr. začelo se je s prepirom, končalo s pestmi s tepežem, pretepom; pog. na sestanku je treba udariti s pestjo po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; publ., ekspr. z jekleno pestjo narediti red v državi z oboroženimi silami, nasiljem; delati na lastno pest na svojo roko; ekspr. to je človek nagle jeze in trdih pesti je močen, divji človek, zlasti v tepežu, pretepu; publ., ekspr. režim železne pesti ki temelji zlasti na vojaških, policijskih metodah in nasilju; ekspr. upošteva samo moč pesti telesno moč; ekspr. vladala je pravica pesti oblast je imel, kdor je bil močnejši, brezobzirnejši ◊ jur., zgod. pravica pesti v srednjem veku pravica plemstva, da uveljavi svoje pravne zahteve tudi s silo, orožjem ♪
  22.      pestnják  -a m (á) arheol. koničasto kamnito orodje z ostrimi robovi za držanje ♪
  23.      péstovati  -ujem in pestováti -újem nedov. (ẹ́; á ȗ) 1. držati, imeti koga v naročju: pestovati bratca; dedek je pestoval vnuka; otrok pestuje medvedka, punčko; pestovati in ujčkati / pestovati koga na kolenih // držati, imeti v naročju sploh: nežno je pestovala fantovo glavo / ekspr. pestovati puško, torbico 2. ekspr. ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu sploh; držati: nekaj časa je pestoval skodelico kave, potem je odgovoril / v rokah je pestoval kozarec / pestovati glavo med rokami // skrbno, previdno držati: pestovati zlomljeno roko; z dlanjo pestovati komolec 3. ekspr. zelo, pretirano skrbeti za koga: doma so ga pestovali, zato je tako razvajen / novi šef nikogar ne pestuje; pren. življenje ga ni pestovalo 4. knjiž. ohranjati, negovati: pestovati stare navade, običaje / pestovati domačnost kuhinje 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: pestovati bolečino, jezo, lenobo; dolgo je pestoval misel na drugo službo; v sebi je pestoval občutek krivice / to željo sem pestoval le v mislih ● ekspr. zelo pestuje svoj prehlad zelo, pretirano skrbno (si) ga zdravi; knjiž. v koči so eno uro pestovali svojo utrujenost so utrujeni eno uro počivali, se oddihovali; evfem. pri sosedovih bodo pestovali soseda bo rodila péstovati se, in pestováti se 1. biti, sedeti komu v naročju: že spet se pestuješ / ta otrok bi se samo pestoval 2. ekspr., redko biti, zadrževati se kje: pestovati se na peči, po postelji pestujóč -a -e: pred hišo je sedel ded, pestujoč vnukinjo ♪
  24.      pét  pêtih štev. (ẹ̑ é) izraža število pet [5] a) v samostalniški rabi: dvakrat pet je deset; kar petim je dolžen / ura je pet; vstajati ob petih zjutraj 5h; čakati od petih do šestih (popoldne) 17h b) v prilastkovi rabi: pet prstov; v petih urah bo nazaj; tudi neskl.: sestavljen iz pet(ih) delov; od teh pet(ih) tednov je prebil štiri v bolnici // neskl. izraža številko pet: oddaja na kanalu pet; avtobusna proga pet; tekma se je končala s pet proti dve / pog. v spričevalu ima same pet odlične ocene ● ekspr. do šole ima samo pet korakov šola je zelo blizu; star. vse skupaj je kakor pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno; ekspr. spametovati se pet minut pred dvanajsto komaj še pravočasno; pog. za pet kriščevih ran, saj se bo ubil izraža strah, vznemirjenje, obup; star. vsi mu strežejo, on pa ne pet ne šest se ne zmeni za to; ekspr. ženinov ima na vsak prst (po) pet zelo veliko; drži se, kot da ne zna do pet šteti nevedno, naivno ♪
  25.      pétek  -tka m (ẹ́) peti dan v tednu: danes je petek; že od petka dežuje; pogreb bo v petek, 10. februarja; drugi, zadnji petek v aprilu / zgodilo se je v noči od petka na soboto ● spoštovati petek v krščanskem okolju ob petkih ne jesti mesa, postiti se; ekspr. ta dan je bil zanje črni petek doživeli so veliko nesrečo, neuspeh; ekspr. te čevlje je imel za petek in svetek za delovne in praznične dni; star. držati se, gledati kakor (na) kvatrni, veliki petek žalostno, nejevoljno; petek, slab začetek po ljudskem verovanju delo, stvar, ki se začne v petek, (rade) spremljajo težave, neprijetnosti; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ◊ gled. abonma petek popoldanski abonma za gledališke predstave, koncerte ob določenih petkih popoldne; rel. veliki petek petek pred veliko nočjo, ko se obhaja spomin na Kristusovo smrt ♪

   3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA