Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rž (301-325) ![](arw_left.gif)
- mrzlovôden -dna -o prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na mrzlo vodo: mrzlovodno tuširanje ♦ rib. mrzlovodni akvarij akvarij za mrzlovodne ribe; zool. mrzlovodne ribe ribe, ki živijo v vodah zmerno toplega in hladnega podnebnega pasu ♪
- mrzulín -a m (ȋ) etn. ljudski ples v tričetrtinskem ali triosminskem taktu: plesati mrzulin ♪
- mŕžnja -e ž (r̄) knjiž. (veliko) sovraštvo: širiti mržnjo med ljudmi; vcepljati, vzbujati mržnjo do nasprotnikov / prepoved širjenja narodnostne, verske mržnje // odpor, velika nenaklonjenost: mržnja do dela, žensk / govoriti o čem z mržnjo ♪
- nabŕž in na bŕž prisl. (ȓ) star. hitro, nahitro: nabrž se je oblekel in odšel ♪
- nàddržáven -vna -o prid. (ȁ-á) knjiž. ki presega okvir države: naddržavna organizacija ♪
- nàjbrž tudi nájbrž prisl. (ȁ; ȃ) 1. izraža precejšnjo verjetnost: pozvonilo je, najbrž je poštar; truden si in najbrž tudi lačen; podobnih primerov je najbrž še veliko; govoril je zmedeno, da najbrž sam ni vedel kaj / vrne se kmalu, če nocoj ne, pa jutri, najbrž // izraža približnost povedanega: do tja je najbrž tri ure vožnje 2. v medmetni rabi izraža (zadržano) pritrjevanje: boš prišel jutri? Najbrž; on bo opravil najboljše od vseh. Najbrž res 3. v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: kdo me bo ustrahoval, najbrž ti, ki te nič ni ♪
- nàjbrže tudi nájbrže prisl. (ȁ; ȃ) star. najbrž: najbrže je res tako, kakor praviš; kako je umrl, ne vemo in najbrže nikoli ne bomo izvedeli ♪
- namŕzniti -em dov. (ŕ ȓ) nekoliko zmrzniti, navadno na površini: ne more hoditi, ker so mu prsti namrznili; sadje je čez noč namrznilo namŕzniti se nar. namraziti se: Ni videti tako mrzlo, pa se človek le namrzne, ako je dolgo zunaj (M. Kranjec) ♪
- nastŕžek -žka m (ȓ) knjiž. kar se nastrga: nastržek krede ♪
- navŕžek -žka m (ȓ) redko nameček: pri tehtanju je dal velik navržek / za navržek ga je pa še ogoljufal ♪
- nèbŕzdan -a -o prid. (ȅ-r̄) 1. knjiž. ki se ne obvladuje, ne zadržuje: nebrzdan človek; nebrzdana množica je pritiskala k vratom / nebrzdana domišljija, moč / nebrzdane besede, kretnje / vsi so vedeli za njegovo nebrzdano življenje razuzdano, razvratno 2. ekspr. neugnan, razposajen: nebrzdan otrok / vesela, nebrzdana mladost 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: zgrabila ga je nebrzdana jeza; ljubil jo je z nebrzdano strastjo nèbŕzdano prisl.: nebrzdano jokati ♪
- nèbŕzdanec -nca m (ȅ-r̄) ekspr. neugnan, razposajen človek, zlasti otrok: mladi nebrzdanci ♪
- nèbŕzdanka -e ž (ȅ-r̄) ženska oblika od nebrzdanec: mlade nebrzdanke ♪
- nèbŕzdanost -i ž (ȅ-r̄) knjiž. lastnost, značilnost nebrzdanega človeka: s svojo nebrzdanostjo si je nakopala veliko težav / nebrzdanost čustev, domišljije / spolna nebrzdanost / ekspr. nebrzdanost otrok ♪
- nèdržáven -vna -o prid. (ȅ-á) ki ni državen: nedržavne ustanove / nedržavni gozdovi / nedržavni narod narod brez svoje države ♪
- nèobŕzdan -a -o prid. (ȅ-r̄) 1. ki ni obrzdan: pred hlevom je stal neobrzdan konj / knjiž. neobrzdan človek / knjiž. ni znal krotiti svojega neobrzdanega jezika ∙ ekspr. neobrzdan otrok neugnan, razposajen; knjiž. poznali so njegovo neobrzdano življenje razuzdano, razvratno 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neobrzdana jeza, strast; neobrzdano navdušenje nèobŕzdano prisl.: neobrzdano veseljačiti ♪
- nèobŕzdanost -i ž (ȅ-r̄) knjiž. lastnost neobrzdanega človeka: težko je prenašal bratovo neobrzdanost / neobrzdanost čustev / ekspr. neobrzdanost otrok ♪
- nèovŕžen -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki ni ovržen: dokaz je ostal neovržen; neovržena trditev ♪
- nèovŕžen -žna -o prid. (ȅ-ȓ) star. neovrgljiv: neovržen dokaz; neovržna domneva / neovržna resnica nèovŕžno prisl.: neovržno dokazati ♪
- nètrzájen -jna -o prid. (ȅ-ȃ) voj., v zvezi netrzajni top top, ki deluje po reakcijskem principu ♪
- nèudržán -a -o prid. (ȅ-á) knjiž. nezadržen, neustavljiv: delal je z neudržano vnemo; neudržano hrepenenje ∙ ekspr. z neudržano silo ga je vleklo v domači kraj zelo, močno ♪
- nèudŕžen -žna -o prid. (ȅ-r̄) knjiž. nezadržen, neustavljiv: neudržen razvoj / neudržen smeh / začutil je neudržno vznemirjenje ♪
- nèudržljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. nezadržen, neustavljiv: neudržljiva moč / neudržljiv smeh / neudržljiva želja neubranljiva ♪
- nevzdŕžema prisl. (ȓ) knjiž. 1. neprenehoma: topovi grmijo nevzdržema; nevzdržema pada dež 2. nezadržno, neustavljivo: nevzdržema propadati, rasti, slabeti ♪
- nèvzdŕžen -žna -o prid., nèvzdŕžnejši (ȅ-r̄) 1. ki se ne da vzdržati, prenesti: nevzdržne bolečine ima; nevzdržna vročina / lakota je postajala nevzdržna / ekspr. bili so resnično nevzdržni časi hudi // ekspr. neprimeren, slab: njegov položaj je nevzdržen; nevzdržne stanovanjske razmere; nevzdržno stanje cest / razlike v cenah so nevzdržne zelo velike 2. nav. ekspr. s katerim se ne da soglašati, strinjati: nevzdržni nazori; znanstveno nevzdržne trditve; njegovo stališče je nevzdržno 3. star. nezadržen, neustavljiv: grozi mu nevzdržen propad ● star. biti nevzdržen v jedi in pijači nezmeren nèvzdŕžno prisl.: nevzdržno ga boli glava; nevzdržno drseti navzdol / v povedni rabi odšel je od doma, ker je bilo nevzdržno ♪
176 201 226 251 276 301 326 351 376 401