Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rž (265-289)



  1.      ljudomŕzništvo  -a s () knjiž. mnja do ljudi in ogibanje njihove družbe: ljudomrzništvo glavnega junaka v drami
  2.      ljudomŕznost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost človeka, ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: prevzela ga je nekaka ljudomrznost
  3.      málobuoázen  -zna -o [tudi -žua-] prid. (-) knjiž. drobnobuoazen, malomeščanski: malobuoazni sloji / malobuoazni filistri
  4.      malverzácija  -e ž (á) knjiž. poneverba, goljufija: odkriti malverzacijo; z malverzacijami si je prilastil precej denarja
  5.      malverzánt  -a m (ā á) knjiž. kdor kaj poneveri, goljufa: ugotovili so, da je malverzant
  6.      a  -e ž () trg. razlika med nabavno in prodajno ceno blaga v trgovini: šestodstotna maa; določitev mae
  7.      mèddáven  -vna -o prid. (-á) ki je, poteka med davami: meddavni dogovori / meddavni odnosi; meddavne pogodbe; meddavna meja meja med davama, davamijur. meddavno pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med davami; šport. meddavna tekma tekma med reprezentancami dveh ali več dav
  8.      mèddávnopráven  -vna -o prid. (-á-ā) jur. mednarodnopraven: meddavnopravni predpisi / meddavnopravne obveznosti
  9.      rzejev  in Mórsejev -a -o prid. (ọ̑) elektr., v zvezah: Morzejev brzojav brzojav, pri katerem piše pisalnik, ki ga proži elektromagnet, na papirni trak dolge in kratke črte v ustreznih kombinacijah; Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
  10.      mrzèč  -éča -e prid. ( ẹ́) nekoliko mrzel: mrzeč dež, veter mrzéče prisl., v povedni rabi: ob jutrih je mrzeče
  11.      mŕzek  -zka -o prid. (ŕ) knjiž. zoprn: znebiti se je hotel mrzke hišnice / že sama beseda avtoriteta ji je mrzka; spoznal je, da mu je mrzka / mrzko vreme // zastar. grd, nemoralen: mrzki nagibi; mrzko dejanje / mrzka sleparija mŕzko prisl.: mrzko se smejati
  12.      mŕzel  -zla -o [ǝ] prid. () 1. ki ima razmeroma nizko temperaturo: mrzel zrak; gaziti mrzlo brozgo; piti mrzle pijače; ledeno mrzla voda; mrzel kot led / mrzel dan; letošnja zima je bila mrzla; mrzlo podnebje / mrzli studenci; mrzle roke // ki vzbuja, povzroča občutek mraza: mrzel veter; nasloniti se s čelom na mrzel zid / ekspr.: mrzli bajoneti; mrzli lunini žarki; mrzle zvezde; mrzlo zimsko nebo // ki ima temperaturo okolice: leči v mrzlo posteljo; mrzla prha; umivati se v mrzli vodi; piti mrzlo mleko / preživeti zimo v mrzli sobi nezakurjeni; peč je še mrzla / postreči z mrzlimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; mrzla večerja večerja iz mrzlih jedi 2. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: mrzel nasmeh; premeril ga je z mrzlim pogledom; mrzel sprejem; odgovoriti z mrzlimi besedami / ekspr. oditi v mrzlo tujino / ekspr., v povedni rabi do njega je bila zmeraj mrzla neprijazna, sovražna 3. ki se ne da vplivati čustvom; hladen: mrzel znanstvenik / to mu narekuje mrzli razum; mrzla logika, razsodba; mrzlo opazovanje v naravoslovju / ekspr. mrzla sovražnost // nav. ekspr. ki ne izraža čustev: mrzla glasba, lepota; mrzle oči / lep, a mrzel človek 4. knjiž. zelo neprijeten, tesnoben: mrzel molk; mrzel strah; mrzla groza; spreletela ga je mrzla slutnja / mrzla barva neugodno delujoča ● mrzli bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; mrzli stric očetov ali materin bratranec; nizko samo poskusi me udariti, pa boš mrzel te bom ubil; mrzle barve modra, zelena, siva barva; ekspr. biti mrzle krvi ne vdajati se čustvom; nar. mrzla žlahta daljno sorodstvo; ekspr. ima mrzlo srce ni dostopen za ljubezen, sočutje; šalj. mrzle roke, vroče srce mrzle roke izdajajo čustvenost, zaljubljenostagr. mrzli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju navadno ne segreje; mrzla tla tla, pri katerih je voda blizu površine; lov. mrzla sled sled, pri kateri je dah ohranjen le pri tleh; med. mrzli obkladek; meteor. mrzli dan dan s temperaturo pod 0° C; mrzli val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl mrzel zrak; mrzla fronta del atmosferske fronte, kjer prodira mrzel zrak; tekst. mrzli otip otip, ki vzbuja, povzroča občutek hladnosti; hladni otip mŕzlo prisl.: mrzlo gledati, reči; perilo se mrzlo lepi h koži; ob teh besedah ga je mrzlo spreletelo / v povedni rabi: ob vodi je bilo ledeno mrzlo; bilo je mrzlo, da bi se mu skoraj zanohtalo ◊ etn. vroče, mrzlo otroška igra, pri kateri se z vzklikom vroče, mrzlo opozarja na bližino ali oddaljenost skritega predmeta; sam.: upadli obrazi so izražali nekaj mrzlega; ne smete piti nič mrzlega; hraniti na mrzlem
  13.      mrzéti  -ím nedov. (ẹ́ í) star., z dajalnikom biti zoprn: ves svet mu je mrzel; zabave so mu do skrajnosti mrzele / muh je bilo toliko, da mu je mrzelo gledati se mu je gabilo, gnusilo
  14.      mrzíti  -ím nedov. ( í) knjiž. (zelo) sovražiti: mrzi zapeljivca; spoznal je, da ga obenem ljubi in mrzi / zaradi njegove podjetnosti so ga nekateri mrzili // čutiti odpor, veliko nenaklonjenost: mrzi fizično delo; mrzi nered, prah; mrzi ženske, življenje mrzèč -éča -e: mrzeč drug drugega
  15.      mŕzkost  -i ž (ŕ) knjiž. zoprnost: razkrila ga je v vsej njegovi mrzkosti // redko odpor, velika nenaklonjenost: zdaj je gledal na stvar z mrzkostjo
  16.      mrzlák  -a m (á) knjiž., ekspr. hladen, brezčustven človek: dolgočasen mrzlak
  17.      mrzléti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž., redko postajati mrzel, hladen: voda je mrzlela mrzlèč -éča -e nar. nekoliko mrzel: mrzleča noč
  18.      mŕzlica  -e ž () 1. drgetanje (mišic) z občutkom mraza pred naglim povišanjem telesne temperature: slabo se počuti in trese ga mrzlica; bolnik dobi, ima mrzlico; huda mrzlica // poljud. bolezen z občasnimi napadi mrzlice, strok. malarija: zatirati mrzlico z izsuševanjem močvirij / močvirska mrzlica 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom velika živčna napetost, vznemirjenje: ves čas pred odhodom je bilo čutiti nekako mrzlico; premagati govorniško mrzlico tremo / potovalna mrzlica / neprestano živi v razburljivi mrzlici 3. ekspr., s prilastkom povečano zanimanje za kako dejavnost ali njeno veliko povečanje: investicijska mrzlica; naftna mrzlica; novoletna nakupovalna mrzlica; vesoljska mrzlica / zlata mrzlica povečano iskanje zlatamed. intermitentna mrzlica pri kateri temperatura zelo niha; poporodna mrzlica bolezen, ki nastopi po porodu zaradi infekcije; povratna mrzlica bolezen, pri kateri se napadi mrzlice in vročine pojavljajo v vedno milejši obliki in daljših presledkih; rumena mrzlica tropska virusna bolezen z zlatenico in visoko temperaturo; senena mrzlica bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah; seneni nahod
  19.      mŕzličar  -ja m () zool. komar, ki prenaša malarijo, Anopheles maculipennis: uničevati ličinke mrzličarja / komar mrzličar
  20.      mŕzličast  -a -o prid. () redko mrzličen: mrzličast znoj mu je oblival telo / mrzličasta razburjenost
  21.      mŕzličav  -a -o prid. () mrzličen: mrzličavi bolniki / mrzličava vznemirjenost; ozračje okrog njega je bilo čedalje bolj mrzličavo mŕzličavo prisl.: mrzličavo brzojavljati; mrzličavo drhteti
  22.      mŕzličavost  -i ž () mrzličnost: mrzličavost ga je zelo oslabila / mesta se je polotila mrzličavost / v mrzličavosti so čakali, kaj se bo zgodilo
  23.      mŕzličen  -čna -o prid. () nanašajoč se na mrzlico: mrzlični bolniki / mrzlični spanec; mrzlične blodnje / lotil se ga je mrzličen nemir; mrzlično razpoloženje / mrzlične priprave za skoke; mrzlično iskanje umetnin / dogodki so se razvijali z mrzlično naglico z zelo veliko mŕzlično prisl.: mrzlično brskati po predalu; mrzlično se oboroževati; oči so se ji mrzlično svetile
  24.      mrzlíčnik  tudi mŕzličnik -a m (; ) bot. močvirska rastlina s trojnatimi listi in rdečkastimi cveti v socvetjih, Menyanthes trifoliata
  25.      mŕzličnost  -i ž () stanje, značilnost mrzličnega: v mrzličnosti se mu je kričanje zdelo kakor halucinacija / mrzličnost kretenj / kuharice so z mrzličnostjo pripravljale kosilo

   140 165 190 215 240 265 290 315 340 365  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA