Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rž (26-50)



  1.      rznik  -a m (ọ̑) kdor se ukvarja z borznimi kupčijami: glasilo francoskih borznikov
  2.      borzój  -a m (ọ̑) vet. velik, zelo vitek lovski ali športni pes z dolgo dlako in vzbočenim hrbtom: gojiti borzoje
  3.      brezdáven  -vna -o prid. (á) polit. ki ni urejen v obliki dave: brezdavna družba / brezdavno stanje
  4.      brezdávnost  -i ž (á) polit. brezdavno stanje: srednjeveška brezdavnost
  5.      bŕz  -a -o prid. () raba peša hiter: jahati na brzem konju / brzi sel / utrujen od brze hoje / star. bližati se brzih nog hitro; brzi vlak brzovlak bŕzo prisl.: brzo se je raznesla vest; sam.: pog. odpeljal se je z brzim brzovlakom
  6.      bŕzda  -e ž (ŕ) železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu: hlapec potisne konju brzdo v gobec // uzda: prijeti, dati konja za brzdo; pren. ta človek je brez vsake brzde; ne more se obvladati, govori brez brzde
  7.      bŕzdanje  -a s () glagolnik od brzdati: brzdanje konj / brzdanje strasti
  8.      bŕzdanost  -i ž () knjiž. obvladanost, zadanost: v delu se kaže idejna brzdanost; pisateljska brzdanost
  9.      bŕzdati  -am nedov. () 1. nadevati, nameščati brzdo: sluge so brzdali konje 2. zadevati z brzdo: brzdal je iskrega konja, da je stopal v korak // knjiž. obvladovati, zadevati: brzdati čustva, strasti; komaj je brzdal jezo; človek se mora znati brzdati ● ekspr. brzdaj jezik pazi, kaj, kako govoriš; ne govôri mnogo bŕzdan -a -o: v strasteh brzdan človek
  10.      bŕzden  -dna -o () pridevnik od brzda: brzdni jermen
  11.      bŕzec  -zca m () 1. pog. brzovlak: brzec ima zamudo; beograjski brzec 2. zool. hrošč, ki hitro teka in leta, Cicindela: poljski brzec
  12.      bŕzen  -zna -o prid. () nar. hiter: Še otrok sem služil pri nekem kmetu, ki je imel lepe, brzne kobile (M. Kranjec)
  13.      brzéti  -ím nedov. (ẹ́ í) hitro, lahkotno se premikati: bister potok brzi mimo nje; jadrnica brzi po morju / ljudje brzijo po cestah; brzeti z avtom // redko hitro minevati, hiteti: čas brzi; ure so brzele brzèč -éča -e: mimo brzeči ljudje
  14.      brzíca  -e ž (í) mesto v potoku ali reki, kjer skače voda čez kamenje in skale: čoln je neslo proti nevarnim brzicam; spuščati se čez brzice; brzice Nila / reka dela številne brzice // redko hitro tekoča reka ali potok
  15.      brzína  -e ž (í) 1. v časovni enoti opravljena pot; hitrost: povečati, zmanjšati brzino; vlak drvi z veliko brzino; pri 80 kilometrih brzine 2. žarg., avt. možnost za spremembo razmerja med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi menjalnika pri motornem vozilu; prestava: avtomobil ima štiri brzine // položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi; prestava: menjati brzino; voziti v tretji brzini
  16.      brzinomér  -a m (ẹ̑) teh. priprava za merjenje hitrosti: brzinomer je kazal že 180 kilometrov na uro; električni, mehanični brzinomer
  17.      brzínski  -a -o prid. () hitrosten: brzinske motorne tekme
  18.      brzo...  ali bŕzo... prvi del zloženk () nanašajoč se na brz: brzojav, brzokril, brzoturnir, brzovlak, brzovozen
  19.      bŕzojádrnica  -e ž (-) zastar. hitra jadrnica: ob bregu je bila zasidrana brzojadrnica
  20.      brzojàv  -áva m ( á) električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo: sporočiti po brzojavu; on dela pri brzojavu / brezžični brzojav ♦ navt. strojni brzojav priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico // redko urad za sprejemanje in oddajanje brzojavk
  21.      brzojáven  -vna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na brzojav: brzojavni aparat, trak; brzojavna centrala / postaviti brzojavne drogove; lastovke posedajo po brzojavnih žicah / prejeti brzojavni odgovor; poslati brzojavno sporočilo ♦ ptt brzojavni naslov pri pošti prijavljen skrajšani naslov fizične ali pravne osebe 2. ekspr., navadno v zvezi s slog, stil zelo zgoščen, jedrnat: delo je napisano v brzojavnem slogu; njegov stil je jedrnat, skoraj brzojaven brzojávno prisl.: brzojavno poslati denar; sporoči mi brzojavno
  22.      brzojáviti  -im dov.) sporočiti po brzojavu: brzojavil je, da pride zvečer / takoj je treba brzojaviti po očeta
  23.      brzojávka  -e ž () sporočilo, preneseno po brzojavu: dobiti, poslati brzojavko; pozdravna, sožalna brzojavka
  24.      brzojávljanje  -a s (á) glagolnik od brzojavljati: naučiti se brzojavljanja; brezžično brzojavljanje
  25.      brzojávljati  -am nedov. (á) sporočati po brzojavu: v tem jeziku je težko brzojavljati

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA