Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rž (251-275)



  1.      kljàv  -áva -o prid. ( á) nav. ekspr. slabo razvit, zakrnel: hodil je med kljavimi hrasti / zajci so bili majhni in kljavi / kljava rast / slabš. kljav otrok
  2.      kljávec  -vca m () ekspr. slabo razvita, zakrnela žival, rastlina: ob poti so rasli sami kljavci; v gnezdu ni bilo nobenega kljavca / slabš. bil je duševni in telesni kljavec
  3.      kljávost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost kljavega: proučuje kljavost pri živalih; kljavost drevja
  4.      rz  -a m () 1. aer., navt. smer gibanja, zlasti ladje, letala: določiti kurz; menjati, spremeniti kurz in hitrost / izračunati kurz / pluti po kurzu 2. publ., navadno s prilastkom organizirana dejavnost z določeno tendenco: dosleden kurz socialističnega demokratizma; začel se je kurz preusmeritve v našem gospodarstvu / spremeniti dosedanji politični kurz / oster kurz proti izdajalcem / ekspr. ta profesor ima strog kurz 3. navadno s prilastkom skupek organiziranih predavanj, vaj, ki navadno omogoča določeno usposobljenost; tečaj: končati bolničarski kurz; obvezen pripravljalni kurz; udeležiti se kurza plavanja / ustanoviti kurz za učitelje 4. fin., navadno s prilastkom cena valute in vrednostnih papirjev; tečaj: devizni kurz; kurz dinarja, lire; kurz dolarja je padel / emisijski kurz // cena blaga na borzi; tečaj
  5.      rzen  -zna -o prid. () nanašajoč se na kurz: kurzni koti / kurzni način usposabljanja kadrov; kurzna doba / kurzna razlika, vrednost
  6.      kurzírati  -am nedov. () knjiž. gibati se, krožiti: blago kurzira od proizvajalca do kupca
  7.      kurzíst  -a m () publ. udeleženec tečaja; tečajnik: seznaniti kurzista z izpitnimi vprašanji
  8.      kurzív  -a m () publ. tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami; kurziva: za naslov je uporabil kurziv
  9.      kurzíva  -e ž () tisk. tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami: posamezne besede so bile v kurzivi
  10.      kurzíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na kurzivo: kurzivna pisava / kurzivne črke
  11.      ljudomŕzec  -zca m () knjiž., redko kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: igrati vlogo ljudomrzca
  12.      ljudomŕzen  -zna -o prid. () knjiž. ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: biti ljudomrzen samotar
  13.      ljudomŕznež  -a m () nav. ekspr. kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: spremenil se je v ljudomrzneža
  14.      ljudomŕznik  -a m () knjiž. kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: postati ljudomrznik; čemeren ljudomrznik
  15.      ljudomŕzništvo  -a s () knjiž. mnja do ljudi in ogibanje njihove družbe: ljudomrzništvo glavnega junaka v drami
  16.      ljudomŕznost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost človeka, ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: prevzela ga je nekaka ljudomrznost
  17.      málobuoázen  -zna -o [tudi -žua-] prid. (-) knjiž. drobnobuoazen, malomeščanski: malobuoazni sloji / malobuoazni filistri
  18.      malverzácija  -e ž (á) knjiž. poneverba, goljufija: odkriti malverzacijo; z malverzacijami si je prilastil precej denarja
  19.      malverzánt  -a m (ā á) knjiž. kdor kaj poneveri, goljufa: ugotovili so, da je malverzant
  20.      a  -e ž () trg. razlika med nabavno in prodajno ceno blaga v trgovini: šestodstotna maa; določitev mae
  21.      mèddáven  -vna -o prid. (-á) ki je, poteka med davami: meddavni dogovori / meddavni odnosi; meddavne pogodbe; meddavna meja meja med davama, davamijur. meddavno pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med davami; šport. meddavna tekma tekma med reprezentancami dveh ali več dav
  22.      mèddávnopráven  -vna -o prid. (-á-ā) jur. mednarodnopraven: meddavnopravni predpisi / meddavnopravne obveznosti
  23.      rzejev  in Mórsejev -a -o prid. (ọ̑) elektr., v zvezah: Morzejev brzojav brzojav, pri katerem piše pisalnik, ki ga proži elektromagnet, na papirni trak dolge in kratke črte v ustreznih kombinacijah; Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
  24.      mrzèč  -éča -e prid. ( ẹ́) nekoliko mrzel: mrzeč dež, veter mrzéče prisl., v povedni rabi: ob jutrih je mrzeče
  25.      mŕzek  -zka -o prid. (ŕ) knjiž. zoprn: znebiti se je hotel mrzke hišnice / že sama beseda avtoriteta ji je mrzka; spoznal je, da mu je mrzka / mrzko vreme // zastar. grd, nemoralen: mrzki nagibi; mrzko dejanje / mrzka sleparija mŕzko prisl.: mrzko se smejati

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA