Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rž (251-275) ![](arw_left.gif)
- kržljàv -áva -o prid. (ȁ á) nav. ekspr. slabo razvit, zakrnel: hodil je med kržljavimi hrasti / zajci so bili majhni in kržljavi / kržljava rast / slabš. kržljav otrok ♪
- kržljávec -vca m (ȃ) ekspr. slabo razvita, zakrnela žival, rastlina: ob poti so rasli sami kržljavci; v gnezdu ni bilo nobenega kržljavca / slabš. bil je duševni in telesni kržljavec ♪
- kržljávost -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost kržljavega: proučuje kržljavost pri živalih; kržljavost drevja ♪
- kúrz -a m (ȗ) 1. aer., navt. smer gibanja, zlasti ladje, letala: določiti kurz; menjati, spremeniti kurz in hitrost / izračunati kurz / pluti po kurzu 2. publ., navadno s prilastkom organizirana dejavnost z določeno tendenco: dosleden kurz socialističnega demokratizma; začel se je kurz preusmeritve v našem gospodarstvu / spremeniti dosedanji politični kurz / oster kurz proti izdajalcem / ekspr. ta profesor ima strog kurz 3. navadno s prilastkom skupek organiziranih predavanj, vaj, ki navadno omogoča določeno usposobljenost; tečaj: končati bolničarski kurz; obvezen pripravljalni kurz; udeležiti se kurza plavanja / ustanoviti kurz za učitelje 4. fin., navadno s prilastkom cena valute in vrednostnih papirjev; tečaj: devizni kurz; kurz dinarja, lire; kurz dolarja je padel / emisijski kurz // cena blaga na borzi; tečaj ♪
- kúrzen -zna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na kurz: kurzni koti / kurzni način usposabljanja kadrov; kurzna doba / kurzna razlika, vrednost ♪
- kurzírati -am nedov. (ȋ) knjiž. gibati se, krožiti: blago kurzira od proizvajalca do kupca ♪
- kurzíst -a m (ȋ) publ. udeleženec tečaja; tečajnik: seznaniti kurzista z izpitnimi vprašanji ♪
- kurzív -a m (ȋ) publ. tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami; kurziva: za naslov je uporabil kurziv ♪
- kurzíva -e ž (ȋ) tisk. tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami: posamezne besede so bile v kurzivi ♪
- kurzíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kurzivo: kurzivna pisava / kurzivne črke ♪
- ljudomŕzec -zca m (ȓ) knjiž., redko kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: igrati vlogo ljudomrzca ♪
- ljudomŕzen -zna -o prid. (r̄) knjiž. ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: biti ljudomrzen samotar ♪
- ljudomŕznež -a m (ȓ) nav. ekspr. kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: spremenil se je v ljudomrzneža ♪
- ljudomŕznik -a m (ȓ) knjiž. kdor ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: postati ljudomrznik; čemeren ljudomrznik ♪
- ljudomŕzništvo -a s (ȓ) knjiž. mržnja do ljudi in ogibanje njihove družbe: ljudomrzništvo glavnega junaka v drami ♪
- ljudomŕznost -i ž (r̄) knjiž. lastnost, značilnost človeka, ki ne ljubi ljudi in ne mara njihove družbe: prevzela ga je nekaka ljudomrznost ♪
- máloburžoázen -zna -o [tudi -žua-] prid. (ȃ-ȃ) knjiž. drobnoburžoazen, malomeščanski: maloburžoazni sloji / maloburžoazni filistri ♪
- malverzácija -e ž (á) knjiž. poneverba, goljufija: odkriti malverzacijo; z malverzacijami si je prilastil precej denarja ♪
- malverzánt -a m (ā á) knjiž. kdor kaj poneveri, goljufa: ugotovili so, da je malverzant ♪
- márža -e ž (ȃ) trg. razlika med nabavno in prodajno ceno blaga v trgovini: šestodstotna marža; določitev marže ♪
- mèddržáven -vna -o prid. (ȅ-á) ki je, poteka med državami: meddržavni dogovori / meddržavni odnosi; meddržavne pogodbe; meddržavna meja meja med državama, državami ♦ jur. meddržavno pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med državami; šport. meddržavna tekma tekma med reprezentancami dveh ali več držav ♪
- mèddržávnopráven -vna -o prid. (ȅ-á-ā) jur. mednarodnopraven: meddržavnopravni predpisi / meddržavnopravne obveznosti ♪
- Mórzejev in Mórsejev -a -o prid. (ọ̑) elektr., v zvezah: Morzejev brzojav brzojav, pri katerem piše pisalnik, ki ga proži elektromagnet, na papirni trak dolge in kratke črte v ustreznih kombinacijah; Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil ♪
- mrzèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) nekoliko mrzel: mrzeč dež, veter mrzéče prisl., v povedni rabi: ob jutrih je mrzeče ♪
- mŕzek -zka -o prid. (ŕ) knjiž. zoprn: znebiti se je hotel mrzke hišnice / že sama beseda avtoriteta ji je mrzka; spoznal je, da mu je mrzka / mrzko vreme // zastar. grd, nemoralen: mrzki nagibi; mrzko dejanje / mrzka sleparija mŕzko prisl.: mrzko se smejati ♪
126 151 176 201 226 251 276 301 326 351