Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rž (226-250)



  1.      kompárz  -a m () knjiž. statist: nastopilo je nad sto razkošno oblečenih komparzov
  2.      komparzeríja  -e ž () knjiž. statisti: režijska zamisel zahteva ogromno komparzerijo; epizodisti in komparzerija
  3.      konkúrz  -a m () 1. v kapitalistični ekonomiki stanje podjetja, ko to zaradi prezadolženosti ne more poravnati svojih dolgov: biti v konkurzu // sodni postopek za ugotovitev tega stanja: napovedati konkurz 2. knjiž. razpis, natečaj: objaviti konkurz za delovno mesto; javni konkurz; konkurz za najboljše dramsko delo
  4.      konkúrzen  -zna -o prid. () 1. nanašajoč se na konkurz: konkurzni rok / konkurzni dolžnik; konkurzni postopek postopek, v katerem se ugotavlja stanje premoženja konkurznega dolžnika; konkurzno premoženje premoženje konkurznega dolžnika 2. knjiž. razpisen, natečajen: določiti konkurzne pogoje / konkurzni izpit
  5.      kontrovêrza  -e ž () knjiž. nasprotje, nasprotnost: navedel je glavne kontroverze v sodobni psihologiji / usodna kontroverza med umetnikom in gledalcem // spor, prepir: delo je povzročilo ostre znanstvene kontroverze
  6.      konvêrz  -a m () rel. član nekaterih samostanskih redov, ki ni duhovnik: konverzi kartuzijanskega samostana
  7.      konverzácija  -e ž (á) lahkoten, sproščen pogovor v tujem jeziku, zlasti zaradi vaje: uvaja ga v slovnico in konverzacijo / konverzacije ne obvlada; vaditi se v nemški konverzaciji // knjiž. (družabni) pogovor sploh: razvila se je živahna konverzacija; prijatelje je zabaval s konverzacijo in igranjem na violino / družabna konverzacija
  8.      konverzacíjski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na konverzacijo: konverzacijski krožek; hodi h konverzacijskim uram / prijetni konverzacijski večeri ♦ lit. konverzacijska drama drama, v kateri se dogajanje razvija v izrazitem pogovoru dveh ali več oseb; šol. konverzacijska metoda metoda učenja tujih jezikov s pomočjo konverzacije 2. v zvezi konverzacijski leksikon leksikon: kupil si je nemški konverzacijski leksikon
  9.      konverzátor  -ja m () knjiž. kdor zna lahkotno, sproščeno voditi pogovor: je spreten konverzator
  10.      konvêrzija  -e ž (é) 1. knjiž. pojav, da kdo zavestno sprejme drugo veroizpoved ali postane pripadnik kake veroizpovedi sploh, prestop: konverzija znanega zdravnika je vzbudila pozornost 2. ekon., fin. sprememba ene vrste terjatve ali dolga v drugo: povzročiti konverzijo / konverzija dolgov; konverzija posojila sprememba pogojev, pod katerimi je bilo posojilo danofiloz. konverzija zamenjava osebka s povedkom v sodbi; fiz. reaktorji z direktno konverzijo s spreminjanjem jedrske energije v električno brez vmesnega sproščanja toplote; lingv. konverzija sprememba (besednega) pomena s prehodom iz ene slovnične kategorije v drugo
  11.      korzár  -ja m (á) nekdaj član posadke na ladji, ki napada in pleni tuje ladje; gusar: njihovi korzarji so križarili vzdolž vseh obal
  12.      korzárski  -a -o prid. (á) nekdaj gusarski: korzarska ladja / korzarski napadi
  13.      korzét  -a m (ẹ̑) tesno oprijet del ženskega spodnjega perila, ki stiska in oblikuje telo; steznik: doma je bila vedno brez korzeta; pretesen korzet
  14.      rzo  -a m (ọ̑) v nekaterih deželah 1. javni prostor, namenjen za sprehajanje: na korzu je igrala godba; razsvetljen korzo // ekspr. sprehajanje, sprehod: večerni korzo; bila je ura korza 2. tradicionalna prireditev, navadno s sprevodom okrašenih vozov: iti na korzo / cvetlični, pustni korzo
  15.      krépžoét  -a m (ẹ̑-ẹ̑) tekst. krep, ki ima v osnovi in votku zelo sukano prejo: bluza iz krepžoeta
  16.      krznár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem oblačil iz krzna: kučmo in plašč je naročila pri najboljšem krznarju; krznar in usnjar
  17.      krznaríja  -e ž () podjetje, delavnica za krznarsko obrt: odpreti krznarijo / ukvarja se tudi s krznarijo s krznarstvom
  18.      krznárka  -e ž (á) ženska, ki se poklicno ukvarja z izdelovanjem oblačil iz krzna: šivilja in krznarka
  19.      krznárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na krznarje ali krznarstvo: krznarski mojster / krznarska industrija, obrt
  20.      krznárstvo  -a s () krznarska obrt: razvoj krznarstva in usnjarstva // podjetje, delavnica za to obrt
  21.      krznén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz krzna: jopič s krznenim ovratnikom; krznene rokavice / nosila je dragocen krznen plašč
  22.      krznína  -e ž (í) krzno: obšiti s krznino / razstava krznine / dama v krznini
  23.      kŕzno  -a s (ŕ) živalska koža, strojena z dlako vred: kupovati, prodajati krzno; plašč obrobiti, podložiti s krznom / astrahansko, bobrovo, kunje, ovčje krzno / imitacija krzna / plašč s krznom s krznenim ovratnikom / ekspr. oblači se v dragoceno krzno ♦ obrt. plemenito krzno tanko in odporno, z lesketajočo se dlako
  24.      kák  -a m (á) nar. vzhodno ročna ribolovna priprava z mrežo, pritrjeno na dveh prekrižanih palicah; križak
  25.      klják  -a m (á) redko kljavec: med srnjaki so ostali le kljaki

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA