Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rž (2.101-2.125)
- kunčevína -e ž (í) 1. kunčje krzno: podloga iz kunčevine 2. kunčje meso: za kosilo so pripravili kunčevino ♪
- kúnčji -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na kunce: kunčji mladiči / kunčji hlevček, rov / kunčje meso / kunčje krzno ♪
- kunína -e ž (ȋ) redko kunje krzno: ovratnik iz kunine ♪
- kúnji -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na kune: kunje meso / kunje krzno ♪
- kunovína -e ž (í) redko kunje krzno: kapa iz kunovine ♪
- kùp kúpa m (ȕ ú) 1. s prilastkom kar je navadno brez reda združeno v obliko polkrogle: gnojni kupi; iz kupa knjig je vzel najnovejšo izdajo; brskal je po kupu pepela, smeti; velik kup slame; kupi zemlje / z oslabljenim pomenom: znašel se je pred kupom razvalin; zaril se je v kup sena in zaspal // določena količina kake snovi, predmetov: zložiti kaj v kupe; knjige, zložene v treh kupih // ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: kup bankovcev je vzel s seboj; pred njim je ležal kup časopisov; dobil je cel kup pisem / zbral je kup dokazov; kup novic, vprašanj; imam še kup opravkov / pri hiši je kup žensk; kup deklet se je zbralo okrog njega 2. v prislovni rabi, v zvezi z na, v izraža, da se kaj navadno brez reda združuje v obliki polkrogle: nametati kaj na kup; dračje je nosil, spravljal na kup / seno je že na kupu / ekspr. v kupih se dviguje para // ekspr. izraža, da je kaj
drugo poleg drugega: še nikoli ni bilo na kupu toliko ljudi / ima veliko denarja na kupu / star. vse je prišlo na (en) kup naenkrat // mn., ekspr. izraža veliko količino, množino: takega blaga je na kupe; zasluži na kupe denarja ● zna grabiti na kup kopičiti, večati si premoženje; vse grmi na kup se podira, propada; ekspr. denar mu kar leti na kup ga na lahek način zasluži; ekspr. hiša že leze na kup se podira, razpada; star. vse v (en) kup ti je vseeno; drži se kot kup nesreče obupano, žalostno ♪
- kupčíja -e ž (ȋ) 1. sprememba lastništva česa tako, da se plača dogovorjena cena: ogoljufati koga pri kupčiji; izpolniti pogoje kupčije / napraviti dobro kupčijo / ekspr. prevzel je umazano kupčijo; pren., ekspr. politična kupčija // dogovor o taki spremembi: sklepati novo kupčijo / ekspr. razdreti kupčijo 2. raba peša trgovanje, trgovina: lesna, vinska kupčija; kupčija z žitom; donosnost kupčije / borzna, denarna kupčija / ekspr. kupčija z devizami cvete ● slabš. kravja kupčija ravnanje, pri katerem stranki iščeta osebne koristi na škodo tretje osebe ◊ ekon. distančna kupčija kupčija med dvema osebama na različnih krajih ♪
- kupčíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kupčijo: kupčijski pogoj; slabe kupčijske možnosti / kupčijska dejavnost; pojavila se je velika kupčijska kriza // star. trgovski, trgovinski: kupčijske zveze s sosednjo državo / kupčijska šola, zbornica ♪
- kupnína -e ž (ȋ) denarno nadomestilo za kupljeno blago: plačati kupnino; prodati za visoko kupnino // redko izkupiček, iztržek: kupnina od lesa ♪
- kuránten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. vsakdanji, tekoč: kurantne potrebe / kurantno blago blago, ki se lahko, dobro prodaja ♦ ekon. kurantni denar denar, ki se v določeni državi uporablja kot plačilno sredstvo ♪
- kurbír -ja m (í) vulg. vlačugar: bil je razbrzdanec in kurbir / kot psovka kurbir stari ♪
- kúrija -e ž (ú) 1. v stari Avstriji volilna skupina za državni ali deželni zbor, temelječa na družbenih razredih: veleposestniška kurija / volitve po kurijah 2. rel. rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj: preureditev kurije / (rimska) kurija ◊ zgod. kurija pri starih Rimljanih skupnost več gensov ♪
- kuríti in kúriti -im nedov. (ȋ ú) 1. delati in vzdrževati ogenj: kuriti z drvmi, s premogom; kuriti na ognjišču, v peči / pastirji so kurili na travniku / kuriti kres, ogenj // pog. ogrevati, segrevati: sobo bodo kurili; stanovanje kurijo tudi poleti; dobro, slabo kuriti / kuriti parne kotle; v kabinetu si kuri 2. ekspr. hujskati, ščuvati: kar naprej ga je kuril; kuril jih je proti vodstvu ● brezoseb., ekspr. kuri ga v čelo ima zelo vroče, razgreto čelo; pog., ekspr. kuril jo je proti domu tekel kúrjen -a -o: vsi prostori so kurjeni ♪
- kúrji -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na kure: kurje jajce, meso; kurje perje; pot se vleče kot (kurja) čreva zelo / kurja obara / kurja polt zaradi mraza ali groze naježena koža; kurje prsi ozke, izbočene prsi; kurja slepota zmanjšana sposobnost za videnje v mraku; kurje oko kožna odebelina, zadebelina s poroženelim strženom ∙ vulg. imel je trojen podbradek in kurji britof velik trebuh; ekspr. biti kurje pameti neinteligenten ♦ bot. kurja čreva, črevca njivski plevel s poleglimi stebelci in drobnimi belimi cveti, Stellaria media ♪
- kustódinja -e ž (ọ̑) muzejska uslužbenka z visoko izobrazbo, ki zbira, vzdržuje in proučuje muzejske predmete: izkopavanje je vodila kustodinja ♪
- kústos -a m (ȗ) muzejski uslužbenec z visoko izobrazbo, ki zbira, vzdržuje in proučuje muzejske predmete: razstavo je pripravil kustos / biti imenovan za kustosa / galerijski, muzejski kustos ♪
- kúžek -žka m (ȗ) manjšalnica od kuža: kosmat kužek; drži se kakor polit kužek boječe, preplašeno ♪
- kváriti -im nedov. (á ȃ) 1. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: ne kvari razpoloženja s takim pripovedovanjem; ni mu hotel kvariti sreče; ta misel mu kvari veselje do vojaškega življenja / ni hotel kvariti prijetne družbe // vplivati moralno negativno: s svojim vedenjem kvari otroke / to mu kvari značaj 2. delati kaj manj popolno, dovršeno: slika kvari simetrijo; napaka kvari smisel zgodbe / nikar (si) ne kvari oči / z rezanjem pločevine kvariš škarje kváriti se postajati neužiten, slab: vino se je začelo kvariti / v tej vročini se hrana kvari // postajati slabši, neuporaben: igrače se kvarijo; avtomobil se je začel kvariti ● vreme se kvari postaja deževno, mrzlo ♪
- kvárjenje -a s (á) glagolnik od kvariti: to vino je zelo podvrženo kvarjenju; kvarjenje živil / kvarjenje otrok ♪
- kvartáren -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kvartar: kvartarne plasti / kvartarno rastlinstvo 2. ekon., navadno v zvezi kvartarne dejavnosti zdravstvo, šolstvo, znanost, kultura, državna uprava ♪
- kvás -a m (ȃ) 1. snov iz kvasovk, navadno za vzhajanje testa: razdrobiti kvas; star, svež kvas; zamesiti testo brez kvasa, s kvasom / kupiti kos kvasa / tovarna kvasa / pivski kvas // ekspr. kar daje spodbudo, moč: te nove ideje so postale kvas socialistične preobrazbe / mladina je kvas revolucionarnega gibanja ∙ ekspr. dežela je sedaj v kvasu ima vse možnosti za uspeh, uveljavitev 2. navadno v ruskem okolju osvežilna pijača iz rži, kvasa in slada: poln vrč kvasa ♪
- kvasáč -a m (á) slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: predrzen kvasač ♪
- kvéker -ja m (ẹ́) v Angliji in Združenih državah Amerike pripadnik iz protestantizma nastale verske sekte, ki se sklicuje na notranje versko spoznanje in na biblijo: zborovanje kvekerjev ♪
- kvestúra -e ž (ȗ) 1. v Italiji najvišji policijski urad v provinci: odpeljali so ga na kvesturo 2. nekdaj vpisni urad na univerzi ♪
- kvíšku prisl. (ȋ) izraža gibanje ali smer navpično navzgor: držati roko kvišku; veje štrlijo kvišku; plamen švigne kvišku / ekspr. letalo se požene kvišku navzgor / planiti, skočiti kvišku // v medmetni rabi izraža ukaz, zahtevo: fantje, kvišku / kot poziv oborožene osebe k neupiranju, vdaji roke kvišku ● star. stvar bo urejena, kakor bi kvišku pogledal zelo hitro; vznes. kvišku srca izraža spodbudo k premagovanju malodušnosti ♪
1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201