Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rž (201-225)



  1.      intárzijski  -a -o (á) pridevnik od intarzija: intarzijska tehnika
  2.      intarzíran  -a -o prid. () knjiž. ki ima intarzijo: intarziran predalčnik; intarzirana mizica, skrinja
  3.      invêrzen  -zna -o prid. () nanašajoč se na inverzijo; preobrnjen, preusmerjen: inverzni delovni proces / inverzni sistem pouka / v inverznem položaju bi se stvar drugače razvila v obratnem, drugačnemmat. inverzna funkcija funkcija, ki se dobi iz prvotne funkcije po medsebojni zamenjavi spremenljivk, obratna funkcija; meteor. inverzna megla; inverzna temperaturna plast plast v ozračju, kjer temperatura z višino raste
  4.      invêrzija  tudi inverzíja -e ž (é; ) 1. knjiž. preobrat, preusmeritev: strojna proizvodnja je privedla do tehnične inverzije / zamenjava v osebi je posebne vrste komična inverzija 2. lingv. ne navaden, spremenjen vrstni red sintaktičnih enot v stavku, obrnjena stava: pesniki uporabljajo inverzije zaradi ritmičnega toka pesmi ◊ bot. vegetacijska inverzija pojav, da v kraških vrtačah zaradi posebnih klimatskih razmer nastopajo vegetacijski pasovi v obratnem zaporedju; kem. inverzija cepitev, delitev trsnega sladkorja na grozdni in sadni sladkor; med. spolna inverzija spolna nagnjenost do oseb istega spola; homoseksualnost; meteor. toplotna inverzija pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah; muz. inverzija tehnično-kompozicijski postopek z obratnim zaporedjem intervalov
  5.      ìreverzibílen  -lna -o prid. (-) knjiž. neobrnljiv, nepovrnljiv: ireverzibilen proces, razvoj ♦ fiz. ireverzibilna sprememba sprememba, katere časovni potek se ne da obrniti brez opravljanja dodatnega dela, neobrnljiva sprememba; kem. ireverzibilna reakcija reakcija, ki poteka samo v eni smeri
  6.      izdati  ipd. gl. zdati ipd.
  7.      iztŕžek 1 -žka m () denar, sprejet kot nadomestilo za kaj prodanega: za iztek od sadja je kupil obleko; iztek trgovine na drobno / dnevni iztek; iztek v gostinstvu je narasel za trideset odstotkov ∙ žarg., šport. iztek dveh točk je velik uspeh naše enajsterice dosežek
  8.      iztŕžek 2 -žka m () lingv. iz širšega besedila prevzeta besedna zveza: slovar nakazuje rabo besed z iztki ◊ biblio. posebni odtis, ki ima naslov samo nad tekstom, gradivom
  9.      iztŕžiti  -im in stŕžiti -im dov. () sprejeti denar kot nadomestilo za kaj prodanega: za sadje je veliko iztil; s prodajo rož je iztil denar za vstopnino; letos je toliko iztil, da si je kupil avtomobil ∙ žarg., šport. naše moštvo je iz šestih tekem iztilo pet točk dobilo, doseglo
  10.      ízvendáven  -vna -o [vǝn in ven] prid. (-á) eksteritorialen: izvendavna cona
  11.      izvŕžek  -žka m () 1. ed. slabi, nekvalitetni izdelki; izmeček: pri novem načinu proizvodnje je manj izvka / izvek lesa ∙ redko med izvki so bili stari čevlji, razbita posoda odpadki 2. slabš. človek, ki ga kaka skupnost izloči: izvek človeštva; izvek iz družbe // nemoralen, pokvarjen človek: taki izvki so pripravljeni ovajati
  12.      izvŕženec  -nca m () ekspr. človek, ki ga kaka skupnost izloči: družbeni izvenec; brezdomci in izvenci // slabš. nemoralen, pokvarjen človek: to je izrodek in izvenec
  13.      izvŕženje  tudi zvŕženje -a s () glagolnik od izvreči: izvenje slabih izdelkov, starih strojev / kmetovalec ima škodo zaradi izvenja pri kravi
  14.      izvŕženka  -e ž () slabš. nemoralna, pokvarjena ženska: družiti se z izvenkami
  15.      izvŕženost  -i ž () ekspr. stanje človeka, ki je izločen iz kake skupnosti: izvenost in osamljenost / občutek izvenosti iz igre
  16.      elj  -žlja tudi -na [žǝl] m (á) užitna goba z oranžnim klobukom in rumenkastim betom: nabirati jurčke in kalje
  17.      katárza  -e ž () knjiž. moralna sprostitev zaradi obvladanja negativnih, slabih nagnjenj, čustev, (moralno) očiščenje: doseči katarzo s trpljenjem; smrt moža povzroči njeno katarzo; njegovi spomini so obračun s samim seboj in njegova katarza / čustvena, duhovna, moralna katarza ♦ filoz. katarza po Aristotelu moralna sprostitev ob umetniškem delu, zlasti ob tragediji in glasbi
  18.      katárzičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na katarzo: katarzično doživetje / katarzičen učinek umetnosti
  19.      kátonik  tudi katónik -a m (; ọ̑) v carski Rusiji kdor prestaja kazen v katorgi: zapiski katonika
  20.      kleó  -ja m (ọ̑) agr. debela zimska hruška bakreno rdeče barve: kleo letos močno gnije
  21.      kníttelvêrz  -a [-itǝl-] m (-) lit. navadno četverostopni jambski verz z zaporedno rimo: pesnitev v knittelverzih
  22.      knjigotŕžec  -žca m () kdor se ukvarja z organizirano prodajo knjig: knjigotci in založniki
  23.      knjigotŕžen  -žna -o prid. () knjigotrški: knjigotne razmere
  24.      knjigotŕžnica  -e ž () zastar. knjigarna: odprli so novo knjigotnico
  25.      komêrz  -a m () knjiž., redko slavnostna zabava, zlasti študentska: priredili so komerz / komerz v čast gostov

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA