Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rž (190-214)



  1.      esparzéta  -e ž (ẹ̑) bot. krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožno rdečimi cveti v grozdih, Onobrychis viciaefolia
  2.      forzícija  -e ž (í) pog. forsitija
  3.      elj  -žlja in -na [žǝl] m (ọ́) nar. veriga (za privezovanje goveda k jaslim)
  4.      hŕzanje  -a s () rezgetanje: nestrpno hrzanje žrebcev
  5.      hŕzati  -am tudi hŕžem nedov. () oglašati se z visokimi, tresočimi se glasovi; rezgetati: konji hrzajo in nestrpno kopljejo s kopiti hrzajóč -a -e: konji hrzajoč oddirjajo; pognal je hrzajočo kobilo
  6.      hŕzniti  -em dov.) oglasiti se z visokimi, tresočimi se glasovi; zarezgetati: spočiti konji so hrznili in stekli po cesti
  7.      heníca  -e ž (í) zool. večja zeleno rjava žaba, ki živi le v jezerih in rekah, Rana ridibunda
  8.      híca  -e ž (í) nav. mn., zool. mušice, katerih ličinke povzročajo na rastlinah bolezenske izrastke, Cecidomyidae
  9.      íbnik  -a m (í) nar. koroško hlapec, ki nima določenega področja dela: šel je k hiši za ibnika; volar in ibnik
  10.      imerzíja  -e ž () 1. fiz. potopitev objektiva mikroskopa in preparata v določeno tekočino, da bi se izboljšala povečava: mikroskopiranje z imerzijo 2. astr. začetek zakritja nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom ali z njegovo senco
  11.      intárzija  -e ž (á) okrasni vložek v lesu, zlasti iz drugobarvnega lesa: delati, vdelati intarzije; okrasiti z intarzijami; marmorne intarzije; intarzija iz ebenovine; omara z intarzijami // obrt. tehnika izdelovanja podob s takimi vložki
  12.      intárzijski  -a -o (á) pridevnik od intarzija: intarzijska tehnika
  13.      intarzíran  -a -o prid. () knjiž. ki ima intarzijo: intarziran predalčnik; intarzirana mizica, skrinja
  14.      invêrzen  -zna -o prid. () nanašajoč se na inverzijo; preobrnjen, preusmerjen: inverzni delovni proces / inverzni sistem pouka / v inverznem položaju bi se stvar drugače razvila v obratnem, drugačnemmat. inverzna funkcija funkcija, ki se dobi iz prvotne funkcije po medsebojni zamenjavi spremenljivk, obratna funkcija; meteor. inverzna megla; inverzna temperaturna plast plast v ozračju, kjer temperatura z višino raste
  15.      invêrzija  tudi inverzíja -e ž (é; ) 1. knjiž. preobrat, preusmeritev: strojna proizvodnja je privedla do tehnične inverzije / zamenjava v osebi je posebne vrste komična inverzija 2. lingv. ne navaden, spremenjen vrstni red sintaktičnih enot v stavku, obrnjena stava: pesniki uporabljajo inverzije zaradi ritmičnega toka pesmi ◊ bot. vegetacijska inverzija pojav, da v kraških vrtačah zaradi posebnih klimatskih razmer nastopajo vegetacijski pasovi v obratnem zaporedju; kem. inverzija cepitev, delitev trsnega sladkorja na grozdni in sadni sladkor; med. spolna inverzija spolna nagnjenost do oseb istega spola; homoseksualnost; meteor. toplotna inverzija pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah; muz. inverzija tehnično-kompozicijski postopek z obratnim zaporedjem intervalov
  16.      ìreverzibílen  -lna -o prid. (-) knjiž. neobrnljiv, nepovrnljiv: ireverzibilen proces, razvoj ♦ fiz. ireverzibilna sprememba sprememba, katere časovni potek se ne da obrniti brez opravljanja dodatnega dela, neobrnljiva sprememba; kem. ireverzibilna reakcija reakcija, ki poteka samo v eni smeri
  17.      izdati  ipd. gl. zdati ipd.
  18.      iztŕžek 1 -žka m () denar, sprejet kot nadomestilo za kaj prodanega: za iztek od sadja je kupil obleko; iztek trgovine na drobno / dnevni iztek; iztek v gostinstvu je narasel za trideset odstotkov ∙ žarg., šport. iztek dveh točk je velik uspeh naše enajsterice dosežek
  19.      iztŕžek 2 -žka m () lingv. iz širšega besedila prevzeta besedna zveza: slovar nakazuje rabo besed z iztki ◊ biblio. posebni odtis, ki ima naslov samo nad tekstom, gradivom
  20.      iztŕžiti  -im in stŕžiti -im dov. () sprejeti denar kot nadomestilo za kaj prodanega: za sadje je veliko iztil; s prodajo rož je iztil denar za vstopnino; letos je toliko iztil, da si je kupil avtomobil ∙ žarg., šport. naše moštvo je iz šestih tekem iztilo pet točk dobilo, doseglo
  21.      ízvendáven  -vna -o [vǝn in ven] prid. (-á) eksteritorialen: izvendavna cona
  22.      izvŕžek  -žka m () 1. ed. slabi, nekvalitetni izdelki; izmeček: pri novem načinu proizvodnje je manj izvka / izvek lesa ∙ redko med izvki so bili stari čevlji, razbita posoda odpadki 2. slabš. človek, ki ga kaka skupnost izloči: izvek človeštva; izvek iz družbe // nemoralen, pokvarjen človek: taki izvki so pripravljeni ovajati
  23.      izvŕženec  -nca m () ekspr. človek, ki ga kaka skupnost izloči: družbeni izvenec; brezdomci in izvenci // slabš. nemoralen, pokvarjen človek: to je izrodek in izvenec
  24.      izvŕženje  tudi zvŕženje -a s () glagolnik od izvreči: izvenje slabih izdelkov, starih strojev / kmetovalec ima škodo zaradi izvenja pri kravi
  25.      izvŕženka  -e ž () slabš. nemoralna, pokvarjena ženska: družiti se z izvenkami

   65 90 115 140 165 190 215 240 265 290  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA