Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rž (15-39)



  1.      arzénov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na arzen: arzenov sulfid; arzenov trioksid; arzenova kislina; arzenove spojine, zlitine
  2.      avêrz  -a m () knjiž. prednja, prava stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje, lice: averz kaže vladarjevo glavo
  3.      avêrzija  in averzíja -e ž (é; ) knjiž. občutek zoprnosti, mnje, nenaklonjenosti; odpor: čutiti, imeti averzijo do nekaterih ljudi ali stvari; individualna averzija; averzija proti moderni glasbi
  4.      baún  -a m () knjiž. tkanina s ščetkasto površino na eni strani; žamet: prevleka iz rdečega bauna; mah je mehek kakor baun / oblečena je v svilo in baun
  5.      baúnast  -a -o prid. () knjiž. žametast: baunast telovnik; baunasta obleka, zavesa / baunasti stoli // ekspr. podoben žametu: baunast mah; njena baunasta lica / baunaste oči baúnasto prisl.: baunasto črn
  6.      baúnov  -a -o () pridevnik od baun: baunov lesk
  7.      blánkvêrz  -a m (-) lit. peterostopni jambski verz brez rime: pesnitev v blankverzih
  8.      rza  -e ž (ọ̑) 1. ustanova za trgovanje z vrednostnimi papirji ali blagom: borza danes ne posluje; trgovati na borzi; stanje tečajev na borzi / blagovna borza / igrati na borzi v kapitalistični ekonomiki špekulirati s padanjem in dviganjem cen / borza dela v stari Jugoslaviji urad za posredovanje delafin. efektna borza 2. v zvezi črna borza nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji: ukvarjati se s črno borzo / prodati, kupiti na črni borzi
  9.      rzen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na borzo: borzni papirji; borzne kupčije; borzna poročila ♦ ekon. borzni mešetar samostojen posredovalec borznih kupčij; borzni tečaj na borzi ugotovljena cena
  10.      borzijánec  -nca m () kdor se ukvarja z borznimi kupčijami: zbrali so se finančniki in borzijanci / slabš. nisem nikak borzijanec
  11.      borzijánski  -a -o () pridevnik od borzijanec: zmagal je njegov borzijanski nagon
  12.      rznik  -a m (ọ̑) kdor se ukvarja z borznimi kupčijami: glasilo francoskih borznikov
  13.      borzój  -a m (ọ̑) vet. velik, zelo vitek lovski ali športni pes z dolgo dlako in vzbočenim hrbtom: gojiti borzoje
  14.      brezdáven  -vna -o prid. (á) polit. ki ni urejen v obliki dave: brezdavna družba / brezdavno stanje
  15.      brezdávnost  -i ž (á) polit. brezdavno stanje: srednjeveška brezdavnost
  16.      bŕz  -a -o prid. () raba peša hiter: jahati na brzem konju / brzi sel / utrujen od brze hoje / star. bližati se brzih nog hitro; brzi vlak brzovlak bŕzo prisl.: brzo se je raznesla vest; sam.: pog. odpeljal se je z brzim brzovlakom
  17.      bŕzda  -e ž (ŕ) železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu: hlapec potisne konju brzdo v gobec // uzda: prijeti, dati konja za brzdo; pren. ta človek je brez vsake brzde; ne more se obvladati, govori brez brzde
  18.      bŕzdanje  -a s () glagolnik od brzdati: brzdanje konj / brzdanje strasti
  19.      bŕzdanost  -i ž () knjiž. obvladanost, zadanost: v delu se kaže idejna brzdanost; pisateljska brzdanost
  20.      bŕzdati  -am nedov. () 1. nadevati, nameščati brzdo: sluge so brzdali konje 2. zadevati z brzdo: brzdal je iskrega konja, da je stopal v korak // knjiž. obvladovati, zadevati: brzdati čustva, strasti; komaj je brzdal jezo; človek se mora znati brzdati ● ekspr. brzdaj jezik pazi, kaj, kako govoriš; ne govôri mnogo bŕzdan -a -o: v strasteh brzdan človek
  21.      bŕzden  -dna -o () pridevnik od brzda: brzdni jermen
  22.      bŕzec  -zca m () 1. pog. brzovlak: brzec ima zamudo; beograjski brzec 2. zool. hrošč, ki hitro teka in leta, Cicindela: poljski brzec
  23.      bŕzen  -zna -o prid. () nar. hiter: Še otrok sem služil pri nekem kmetu, ki je imel lepe, brzne kobile (M. Kranjec)
  24.      brzéti  -ím nedov. (ẹ́ í) hitro, lahkotno se premikati: bister potok brzi mimo nje; jadrnica brzi po morju / ljudje brzijo po cestah; brzeti z avtom // redko hitro minevati, hiteti: čas brzi; ure so brzele brzèč -éča -e: mimo brzeči ljudje
  25.      brzíca  -e ž (í) mesto v potoku ali reki, kjer skače voda čez kamenje in skale: čoln je neslo proti nevarnim brzicam; spuščati se čez brzice; brzice Nila / reka dela številne brzice // redko hitro tekoča reka ali potok

   1 15 40 65 90 115 140 165 190 215  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA