Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
q (83) 
- q [kú in kvǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, q quja tudi q-ja (ū; ǝ̏) črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med p in r: napiši q ● q kot kratica, do 1981 stot ♪
- quantité négligeable [kantité negližábl] m neskl. (ẹ̑-ȃ) knjiž., redko kar ni vredno upoštevanja: preteklost zanje ni quantité négligeable ♪
- quattrocénto -a [kvatroče-] m (ẹ̑) knjiž., redko zgodnja (italijanska) renesansa, 15. stoletje: slikarji quattrocenta ♪
- quidproquo -ja [kvídprokvó] m, tudi neskl., in quid pro quo neskl. (ȋ-ọ̑) knjiž., redko (miselna) zamenjava: zaradi nenatančne definicije je quidproquo skorajda nujen ♪
- becquerél in bekerél -a [bekerel] m (ẹ̑) fiz. enota za merjenje radioaktivnosti: kilogram hrane ne sme imeti več kot šeststo becquerelov (Bq) ♪
- boutíque [butik] ž neskl. (ȋ) modna trgovina z dražjimi, originalnimi oblačili in modnimi dodatki, navadno manjša: odprli so novo boutique; neskl. pril.: stil boutique ♪
- cinquecénto -a [činkveče-] m (ẹ̑) knjiž., redko (italijanska) renesansa, 16. stoletje: umetniki cinquecenta ♪
- croquis gl. kroki ♪
- jacquard ipd. gl. žakar ipd. ♪
- jacquerija gl. žakerija ♪
- roquefort ipd. gl. rokfor ipd. ♪
- squaw gl. skvo ♪
- státus quó státusa quó [kvo] m (ȃ-ọ̑) knjiž. sedanje, dosedanje stanje: zagovarjati status quo; prizadevati si za spremembo statusa quo ♪
- tequíla -e [tekila] ž (ȋ) mehiška žgana pijača iz agav: napiti se tequile; steklenica tequile ♪
- algóvnica -e ž (ọ̑) zool. med algami živeča morska riba avstralskih morij, Phyllopterix eques ♪
- ámbrovec -vca m (ā) vrtn. platani podobno okrasno drevo, Liquidambar: listje ambrovca je jeseni škrlatno ♪
- bekerel gl. becquerel ♪
- blankízem -zma m (ȋ) nauk francoskega utopističnega komunista Blanquija ♪
- blátnica -e ž (ȃ) redko blatna voda: blatnica lije skozi reže desk ◊ bot. rastlina z lopatičastimi pritličnimi listi, ki raste na blatnih tleh, Limosella aquatica ♪
- bodíka -e ž (í) redko bodica: ostre bodike ♦ bot. zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; zool. užitna morska riba s strupenimi bodicami, Scorpaena ♪
- bodíkovka -e ž (í) nav. mn., bot. zimzeleni grmi s trnato nazobčanimi listi, Aquifoliaceae ♪
- bôžji -a -e prid. (ó) 1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja Kristusova mati; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega // namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike 2. v medmetni rabi, včasih kot zapostavljeni prilastek, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža a) začudenje,
presenečenje: križ božji, ali je to mogoče b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake ● božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev;
star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja ◊ bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi
listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja ♪
- búrnica -e ž (ȗ) zool. morska ptica z dolgim škarjastim repom in velikimi krili, Fregata aquila: jate burnic in albatrosov ♪
- capovóznik -a m (ọ̑) zool. močvirska ptica s črnimi lisami po rumenem hrbtu, Rallus aquaticus ♪
- cèr cêra m (ȅ é) bot. hrast z zelo hrapavo skorjo in bodičasto želodovo skledico, Quercus cerris: spomladi hrast in cer zadnja vzbrstita ♪
1 26 51 76 
