Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pustolovec (8)

1.      pustolóvec  -vca m (ọ̑) kdor išče, ljubi pustolovščine: po svoji naravi je nemirnež in pustolovec; mladostni pustolovec // slabš. kdor se loti nevarnih, tveganih dejanj: politični pustolovci ♪
2.      aferíst  -a m (ȋ) knjiž. kdor išče, povzroča afere: bil je pustolovec in aferist ♪
3.      avanturíst  -a m (ȋ) kdor išče, ljubi avanture, pustolovec: bil je nemirnež in avanturist; mladostni avanturist // nav. slabš. kdor se loti nevarnih poskusov, tveganih dejanj: okupatorje je imel za avanturiste, ki bodo propadli; politični avanturist ♪
4.      častihlépnež  -a m (ẹ̑) kdor hlepi po časti, slavi: to je častihlepnež in pustolovec ♪
5.      erótičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na erotiko, ljubezenski: v romanu si je prizadeval prikazati erotično strast; erotično čustvo / pesmi z erotično vsebino / prebirati erotične spise; erotična poezija / bil je erotičen pustolovec ♪
6.      konkvistadór  -ja m (ọ̑) knjiž. osvajalec, pustolovec: konkvistadorji in pirati // v Srednji in Južni Ameriki, nekdaj španski, portugalski osvajalec: hlepenje konkvistadorjev po zlatu ♪
7.      propálica  -e ž (ȃ) slabš. moralno propadel človek, izprijenec: on je pustolovec in propalica / njegovo ženo so imeli za pijanko in propalico / moralna propalica ♪
8.      pustolóvka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od pustolovec: bila je nemirna pustolovka ♪