Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pustinja (5)

1.      pustínja  -e ž (í) knjiž. 1. obširen travnat svet: pustinje v Afriki; pustinje in puščave / ruske pustinje stepe 2. puščava, pušča: zelenice v pustinji / požar je spremenil gozd v črno pustinjo ♪
2.      pustinják  -a m (á) star. puščavnik: molitev pustinjaka / ne bodi tak pustinjak samotar ♪
3.      dolgorépec  -pca [u̯g] m (ẹ̑) zool. 1. nav. mn. višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in dobro razvitim zadkom, Macrura: k dolgorepcem prištevamo tudi potočnega raka 2. v zvezi lunj dolgorepec ptica ujeda, ki živi v pustinjah vzhodne Evrope in srednje Azije, Circus macrourus ♪
4.      pustína  -e ž (í) 1. redko pustost: pustina prostora / pustina življenja 2. star. pustinja: odhajati v pustino / njive so se spreminjale v pustino v puščo ♪
5.      stépen  -pna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na stepo: jahati divje stepne konje; stepna trava / stepni požar; stepni veter ♦ zool. stepni lunj lunj, ki živi v pustinjah vzhodne Evrope in srednje Azije, Circus macrurus ♪