Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pusta (26-50)

26.      nèpriljúden  -dna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki mu manjka priljudnosti: nepriljuden človek; bila je zelo nepriljudna do njega, z njim / nepriljuden značaj / temna, nepriljudna kuhinja neprijetna, pusta ♪
27.      nôšnja  in nóšnja -e ž (ó; ọ́) 1. glagolnik od nositi: nošnja ranjencev / za nošnjo so najeli nekaj domačinov / nošnja klobuka, očal; tkanina je praktična za pranje in za nošnjo 2. star., navadno s prilastkom oblačila, oprava, značilna za prebivalce kakega področja, dobe, pripadnike kakega sloja; noša: nekdanja kmečka, študentovska nošnja; nošnje Indijcev, Kitajcev / za pusta je imel norčevsko nošnjo 3. knjiž. nosečnost, brejost: doba nošnje ∙ nar. vzhodno njegova žena je v nošnji je noseča ♪
28.      obléči  obléčem dov., obléci oblécite in oblecíte; oblékel oblékla (ẹ́) 1. narediti, da ima kdo na telesu oblačilo, dodatke: mati je že oblekla otroka; obleči haljo, krilo, majico; hitro se obleči; obleči si hlače / športno, zimsko se obleči; obleči se za potovanje; za pusta se je oblekel v dimnikarja / redko obleči rokavice natakniti, škornje obuti 2. ekspr. oskrbeti z obleko, oblačili: stric ga je vsako leto oblekel; prodali so prašiča, da bi se oblekli 3. ekspr. obložiti, obdati: obleči stene s tapetami / obleči sedeže v usnje ● knjiž. reka je oblekla zimski plašč je poledenela; publ. že desetkrat je oblekel dres državne reprezentance je nastopil kot član državne reprezentance; ekspr. obleči vojaško suknjo postati vojak; knjiž. to misel je težko obleči v besede izraziti z besedami; knjiž., ekspr. češnja se je oblekla v cvetje se je razcvetela obléčen -a -o: sem že oblečen in obut; za zimo je oblečen; praznično, v črnino oblečena ∙ koruza je dobro oblečena, zima bo huda po ljudskem verovanju če imajo koruzni storži veliko krovnih listov, bo zima huda ♪
29.      obúp  -a m (ȗ) močno čustvo človeka, ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja: obšel ga je obup; spraviti v obup; novica ga je navdala z obupom; ekspr.: lotil, polastil se ga je obup; izbruhi jeze, obupa // nav. ekspr. stanje, ki je posledica tega čustva: iz obupa je začel piti; v obupu si je vzel življenje ● ekspr. biti, stati na robu obupa biti zelo obupan, potrt; ekspr. do obupa pusta pokrajina zelo ♪
30.      odobrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od odobriti: odobritev dopusta / odobritev kredita / predložiti kaj v odobritev; z odobritvijo vlade ♦ jur. kazenski pregon po odobritvi // kar izraža soglasje z željo, prošnjo, da se kaj dobi, doseže: dobiti odobritev ♪
31.      odpúst  -a m (ȗ) 1. glagolnik od odpustiti: a) prosil je za odpust; večina se je strinjala z njegovim odpustom; odpust iz rudnika, vojaške službe / preprečiti množičen odpust delavcev odpuščanje b) čakati na odpust iz bolnice / začasni odpust kaznjenca ♦ jur. pogojni odpust predčasna izpustitev obsojenca na prostost s pogojem, da ne bo storil do izteka kazni novega kaznivega dejanja 2. zastar. dopust: podaljšati odpust; dobil je tri dni odpusta ♪
32.      oglasíti se  -ím se, in oglasíti se in oglásiti se -im se dov., oglásil se (ȋ í; ȋ á) 1. dati, začeti dajati zvok, glas: fant leži nepremično na tleh in se ne oglasi; ponoči se včasih oglasi sova; psi so se oglasili po vsej vasi začeli lajati / ptič se je oglasil z ostrim glasom // ekspr., s prislovnim določilom izraža smer, kraj, odkoder pride, začne prihajati zvok, glas: iz daljave se je oglasil strel; iz kota se je oglasilo ihtenje; v dolini se oglasi zvon / zvečer se je oglasila pesem 2. spregovoriti, reči: povej po pravici, se je oglasil oče; oglasiti se v debati; brezoseb. iz sobe se je oglasilo: naprej / oglasil se je z odločno besedo / vsi so se oglasili proti njemu nastopili 3. odgovoriti (na poziv, klicanje): odložila je slušalko, ker se ni oglasil; dolgo so ga klicali, pa se ni oglasil; na trkanje se nihče ne oglasi 4. dati kako sporočilo o sebi, navadno po pošti: dolgo se ni oglasil z dopusta; oglasiti se z razglednico / takoj ko prideš tja, se oglasi piši 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: oglasila se je stara bolečina v križu; že na vlaku se je oglasila lakota; oglasila se mu je želja po plezanju / nazadnje se mu je le oglasila vest 6. priti kam, navadno z določenim namenom: oglasil se je na občini, da povpraša za dovoljenje; več snubcev se je že oglasilo pri njej; oglasite se jutri, danes ne utegnem ● nar. prišel jo je klicat (pod okno), pa se ni oglasila ni pokazala pripravljenosti za pogovor, stik; knjiž., ekspr. ognjenik se je oglasil začel bruhati; ekspr. že pet mesecev je noseča, pa se otrok še ni oglasil premaknil, zganil; ekspr. končno se mu je oglasila pamet je začel pametno misliti, ravnati; ekspr. v hiši se je oglasila smrt nekdo v hiši je umrl; ekspr. morda se mu bo pa zdaj le oglasilo srce bo postal usmiljen, dober; ekspr. oglasil se mu je želodec postal je lačen; na sestanku se je tudi on oglasil k besedi sodeloval v debati, pogovoru; ekspr. tedaj se je v njem oglasil mož postal je odločen, pogumen; ekspr. oglasiti se s pesmijo zapeti; ekspr. oglasil se je z novo pesniško zbirko jo objavil ♪
33.      opráviti  -im dov. (á ȃ) 1. uspešno končati a) kako delo, opravilo: opraviti izpit, tečaj; vse je opravil sam / mizarska dela je že opravil; opraviti poljska dela / opravil je vse potrebne formalnosti b) kaj zahtevanega, pričakovanega: opraviti svojo dolžnost; opraviti pomembno nalogo; ali si natančno opravil naročilo / svojo vlogo je igralec dobro opravil jo je dobro odigral / mladinci so opravili tisoč prostovoljnih delovnih ur 2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža konec dejanja, kot ga določa samostalnik: opraviti nakupe, poizvedbe; opraviti polet, pot; voznik je opravil tri vožnje; preiskava se je že opravila / poroko so opravili v drugem kraju / opraviti analizo; zdravnik je že opravil operacijo / opraviti eksplozijo jedrske bombe / publ.: opraviti vse preglede biti popolnoma zdravniško pregledan; popolnoma zdravniško pregledati; opraviti prevzem blaga prevzeti blago / opraviti malo, veliko potrebo; elipt. počepnil je za grm in opravil 3. nepreh., s prislovnim določilom biti uspešen pri kakem prizadevanju: če bom šel sam tja, ne bom dosti opravil; ali si kaj opravil pri direktorju; s tako sekirico ne boš nič opravil; ti govori z njim, boš več opravila / s solzami ne boste nič opravili / kot voščilo pa dobro opravi 4. ekspr., z orodnikom prenehati imeti zvezo s kom, s čim: s svojo prejšnjo družbo je opravil; z njim sem opravila / ta filozof je opravil s pojmom vzročnosti; odločno so opravili s predsodki zavrgli, odklonili jih / s predlogom so nakratko opravili, češ da ni sprejemljiv so ga zavrnili // publ. premagati: boksar je hitro opravil z nasprotnikom; s tako peščico boš že opravil / domača igralka je igraje opravila z gostjo veliko bolje je igrala / revolucija je opravila s tem družbenim razredom / s sušo so opravili tako, da so uredili namakalni sistem 5. nepreh., ekspr., navadno s prislovnim določilom izraža prenehanje določenega razmerja, dejavnosti: tu ima delavsko knjižico, pri nas je opravila; pri njej si opravil; kot govornik si opravil / če pisatelj neha opazovati, je opravil 6. nedov., nav. ekspr., v zvezi imeti opraviti s, z izraža, da a) je kdo s kom, s čim v odnosu, zvezi: v tej službi boš imel opraviti z ljudmi; učitelj ima opraviti z otroki / z njim nimam rad opraviti; še šef se jih je bal, kadar je imel opraviti z njimi / publ. vse kaže, da imamo opraviti s tatvino da gre za tatvino b) kdo kaj dela: imeti opraviti s kuho, šivanjem; dovolj ima opraviti z vrtom / veliko ima opraviti z menoj // izraža vzročno odvisnost, povezanost: ali ima najin pogovor kaj opraviti s tem; to nima nič opraviti s tvojim vprašanjem / nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti 7. star. obleči: opraviti otroka; hitro se opravi / opraviti se v berača 8. nar. prebiti, shajati: odrasel človek še opravi brez mleka, otrok pa težko; takih prtičkov nima, pa bo že brez njih opravil ● ekspr. če nas odkrijejo, smo opravili nas bodo zelo kaznovali; nas bodo ubili; star. trdil je, da imajo v gradu opraviti strahovi da so v gradu strahovi; ekspr. dejal je, da delavec opravi svojih osem ur in gre dela; zastar. opraviti nove šolske prostore opremiti; s tem avtomobilom je opravil sto tisoč kilometrov prevozil; opraviti svoje ekspr. bolezen in zgaranost sta opravili svoje povzročili onemoglost, nezmožnost za delo; povzročili smrt; ekspr. dolgo je žaloval, a čas je opravil svoje sčasoma je žalost postala manjša, je minila; evfem. zvabil jo je v gozd in opravil svoje jo posilil; ekspr. južni veter je opravil svoje je stalil sneg, led; ekspr. žganje je kmalu opravilo svoje ga je upijanilo; povzročilo bolezen, smrt; nar. opraviti živino nakrmiti, napojiti jo in ji nastlati; ekspr. za pusta malokatera družina opravi brez krofov skoraj v vsaki družini jedo krofe; star. sin je po materi vse opravil poskrbel za pogreb in za vse, kar je v zvezi z njim; ekspr. posumil je, da ima opraviti z blaznim človekom da je to blazen človek; publ. odpelji ga in opravi z njim ubij ga, usmrti ga; ekspr. dajati si, dati si opraviti s šivanko šivati; ekspr. do takrat še ni imel opraviti z žensko še ni imel spolnih odnosov; star. v mestu imam dosti opraviti opravkov; star. mnogo je imela opraviti, da ju je pomirila s težavo ju je pomirila; zgrda pri tem otroku nič ne opraviš če si z njim strog, noče narediti, kar se od njega zahteva; star. pozimi ni toliko opraviti ni toliko dela; dati opraviti dojenček da dosti opraviti z njim je dosti dela; ekspr. ta fant ti bo dal še opraviti povzročil neprijetnosti, težave; ekspr. sovražnik je dal četi precej opraviti težko ga je premagala ◊ alp. opraviti ponovitev smeri; fiz. delo, ki ga opravi stroj; mat. opraviti računsko operacijo; rel. opraviti spoved; strojn. mehanizem opravi pot opravívši zastar.: opravivši naročilo, je odšel oprávljen -a -o: opravljen vojaški rok; izpiti so opravljeni; črno opravljena ženska; formalnosti na meji so bile hitro opravljene; mislil sem, da je stvar opravljena, pa ni končana; dobro opravljeno delo ∙ ekspr. otroci niso nikoli opravljeni z otroki je veliko dela ♪
34.      počítniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na počitnice: a) počitniški meseci / počitniški tečaji tujih jezikov / (počitniška) kolonija zlasti prva leta po 1945 organizirano preživljanje počitnic otrok in mladine / Počitniška zveza množična organizacija za mladino, ki svojim članom omogoča cenejša potovanja, izlete, preživljanje počitnic ♦ šol. počitniška proizvodna praksa delo v kaki delovni organizaciji med počitnicami kot posebna oblika strokovnega izobraževanja b) počitniški doživljaji / je ves počitniški brezskrben, vesel; počitniško razpoloženje / počitniški dom dom, ki omogoča cenejše preživljanje dopusta, počitnic zlasti članom določene delovne organizacije; počitniška hišica manjša hiša na deželi za preživljanje počitnic, prostega časa počítniško prisl.: biti počitniško razpoložen ♪
35.      pokopávati  -am nedov. (ȃ) 1. navadno z določenim obredom dajati, polagati truplo ali pepel koga v zemljo in ga pokrivati: pokopavati mrtvece / na tem pokopališču več ne pokopavajo / ko je videl pogrebni sprevod, je vprašal, koga pokopavajo ♦ arheol. pokopavati v gomilah; etn. pokopavati pusta šega, da se dan po pustnem torku v sprevodu vozi lutka iz slame in cunj in nato vrže v vodo, sežge 2. ekspr. delati, povzročati, da je kdo deležen neprijetnih, hudih posledic: s takimi izjavami ga pokopavate ♪
36.      pólléten  -tna -o [u̯l] prid. (ọ̑-ẹ̑) nanašajoč se na pol leta: vrniti se s polletnega bolniškega dopusta / polletna časopisna naročnina ♦ šol. polletno spričevalo spričevalo ob koncu prvega polletja ♪
37.      pomladíti  -ím dov., pomládil (ȋ í) 1. narediti kaj mlado: čudežni napoj je v starko začarano princeso spet pomladil / duševno pomladiti 2. narediti, da dobi kdo mlad, mladosten videz: frizura, obleka jo je pomladila; pomladiti koga z lepotno operacijo; v zadnjem času se je kar pomladila / masaža mu je pomladila obraz / ekspr. to ga je pomladilo za deset let / ekspr. s temi popravili so ladjo pomladili ji dali nov, modernejši videz 3. narediti, da sestavljajo kako skupino a) ljudi (tudi) mlajši ljudje: pomladiti moštvo, odbor; nogometna reprezentanca se je pomladila b) rastlin (tudi) nove, mlade rastline: pomladiti drevored, gozd, vinograd ♦ agr. pomladiti sadno drevje odstraniti, skrajšati sadnemu drevju vrhove in ogrodne veje, da poženejo novi poganjki in dobi krošnja zaželeno obliko c) ekspr. vozil (tudi) nova, sodobnejša vozila: pomladiti ladjevje, avtobusni park 4. publ. posodobiti, modernizirati: ta slovničar je skušal pomladiti jezik; režiserju je uspelo pomladiti predstavo klasičnega dela pomladíti se dobiti nove, mlade dele: grm, hrast se je spet pomladil / ekspr. vsa narava se je pomladila ● ekspr. luna se je pomladila nastopil je prvi krajec pomlajèn -êna -o: z dopusta se je vrnil ves pomlajen; moštvo je nastopilo v pomlajeni postavi ♪
38.      ponaredíti  -ím dov., ponarédil (ȋ í) 1. natančno posneti kaj z namenom goljufanja: zaprli so ga, ker je ponaredil več bankovcev; ponarediti opravičilo, spričevalo // narediti kaj čemu tako podobno, da vzbuja vtis pravega: zelo dobro je znal ponarediti razne cvetove; ponarediti ključ; ker je trta slabo rodila, je to leto vino ponaredil / hotel je ponarediti veselje, da domači ne bi bili v skrbeh 2. narediti drugačno: za pusta si je ponaredil nos; ponaredil se je, da ga ne bi spoznali // prikazati kaj drugače, kakor je: ponaredili so volilne rezultate; ni hotel ponarediti dejstev ponarejèn -êna -o: ponarejen denar, dragulj; potovati s ponarejenimi dokumenti; ponarejen ključ; ponarejeno vino ♦ lit. ponarejeni spondej trohej s cezuro, ki se navadno uporablja namesto tretjega daktila v slovenskem (prevodnem) heksametru; prisl.: ponarejeno se je zdrznil; govoril je s ponarejeno spoštljivim glasom ♪
39.      poselíti  -sélim dov. (ȋ ẹ́) 1. z naselitvijo zavzeti, zasesti: Slovani so poselili velik del Evrope; novi prebivalci so poselili dolino / podgane bodo poselile ves ta del mesta // z naselitvijo napraviti, da so na kakem ozemlju, v kakem kraju prebivalci: prazna področja so poselili s tujimi kmeti 2. drugega za drugim naseliti: poseliti ljudi po deželi poséljen -a -o: dežela je pusta in redko poseljena; poseljeno ozemlje; obala, poseljena z domačimi prebivalci ♪
40.      potékanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od potekati: potekanje dopusta / vplivati na potekanje konference ♪
41.      prekinítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od prekiniti: prekinitev električnega toka; prekinitev telefonske zveze / prekinitev diplomatskih stikov; publ. prekinitev sovražnosti / prekinitev dopusta; prekinitev pogajanj; opravičiti se za prekinitve med oddajo / prekinitev dela prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev / prekinitev nosečnosti 2. čas med nenadnim prenehanjem in ponovnim začetkom obstajanja, trajanja česa: prekinitev je trajala pet minut; daljša, krajša prekinitev / z manjšimi prekinitvami je bilo to ozemlje naseljeno od prazgodovine dalje ◊ voj. črta prekinitve ognja črta, na kateri se nahajajo vojaške sile ob dogovorjenem prenehanju spopadov ♪
42.      pripráva  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od pripraviti: priprava zemljišča za gradnjo se je zavlekla; pred izpitom je dobil nekaj dni dopusta za pripravo; govoriti brez vnaprejšnje priprave / priprava večerje / priprave potekajo po načrtu; začeti priprave za boj; živahne priprave na turistično sezono / publ. zakon je v pripravi se pripravlja 2. predmet, namenjen za opravljanje določenega dela: priprava se je pokvarila; čistiti, uporabiti pripravo; delati s pripravo; električna priprava; optična priprava; svinčniki, trikotniki in druge priprave za risanje / nakladalna, vrtalna priprava; telovadne priprave / ekspr. za boljši razplod ima ta rastlina še eno pripravo še en del, organ; star. ko je dobil vso pripravo, je začel tesati priprave, orodje ◊ ekon. priprava kar se mora opraviti pred začetkom proizvodnje, da ta poteka brez zastojev; ped. napisati učno pripravo snovni, metodološki načrt za potek določene ure pouka; šport. priprava vadba za določeno pomembno tekmovanje ali za tekmovanja v tekmovalni sezoni; teh. mehanična priprava; voj. artilerijska, letalska priprava obstreljevanje, bombardiranje določenega področja, da ga lahko pehota, tanki čim uspešneje napadejo ♪
43.      propúst  -a m (ȗ) grad. prepust: cestni propust se je zamašil / propust v jezu hidrocentrale ● pisar. zaradi takega propusta bi lahko prišlo do požara zaradi take napake, malomarnosti ♪
44.      púst  -a m (ȗ) 1. dnevi pred pustnim torkom in ta dan sam: pust se bliža; ob pustu je bilo; še pred pustom se bosta poročila / praznovati pusta; našemiti se za pusta; oblekel se je kot za pusta neprimerno, smešno 2. etn. moška lutka iz slame, cunj, ki se v teh dneh ob norčijah vozi okoli: narediti pusta / pokopavati pusta šega, da se dan po pustnem torku taka lutka vozi v sprevodu in nato vrže v vodo, sežge 3. nar. maškara, pustna šema: po vasi hodijo pusti ● ekspr. pust ga je pobodel slabo se počuti zaradi nezmernega uživanja hrane, pijače ob pustu; drži se kot pust v pratiki čemerno ♪
45.      púst  -a -o stil. -ó prid. (ȗ ú) 1. ki ima malo rastlinja ali je brez njega in je nenaseljen: pred njimi se je razprostiral kamnit, pust svet / njive so še puste prazne, neobdelane 2. ki povzroča duševno stanje neugodja a) zaradi praznosti, enoličnosti: pozimi je park pust; puste, mračne sobe; ravnina se mi zdi pusta / ob nedeljah so ulice puste / pusti dnevi; njeno življenje je pusto b) zaradi bledosti, neizrazitosti: puste barve; pusto nebo / pusto jesensko vreme c) zaradi nezanimivosti, dolgočasnosti: pusto govorjenje, opisovanje č) zaradi nezanimivega, nezabavnega govorjenja, vedenja: pust človek; ne bodi tako pust 3. ki nima, ne vsebuje (dosti) maščobe, sokov: pusto meso ● zastar. prodajati v pusto ceno, za pusto ceno skoraj zastonj; star. pusta kmetija opuščena, zapuščena; star. pusto upanje prazno ◊ agr. pusti sir sir, ki ima (v suhi snovi) do 15 odstotkov maščobe; kozm. pusta koža izsušena in premalo mastna pústo tudi pustó prisl.: pusto se držati / v povedni rabi bilo ji je pusto pri srcu ♪
46.      regresíranje  -a s (ȋ) glagolnik od regresirati: regresiranje umetnih gnojil, prevoza v šolo / regresiranje dopusta ♪
47.      rók  in ròk róka m (ọ̑; ȍ ọ́) natančno omejeno trajanje, dogovorjeno ali določeno za kaj: rok za javno razpravo je, traja dva meseca; po njegovem mnenju je rok za dokončanje načrta prekratek; držati se rokov; določiti, skrajšati rok; podaljšati rok do septembra, za mesec dni; upoštevati, ekspr. spoštovati roke; računati, šteti v rok; plačati, pritožiti se ob roku, v roku; zadnji dan roka / z oslabljenim pomenom: nedelje se ne štejejo v rok dopusta v dopust; obljubil je, da bo članek napisal v roku štirinajstih dni v štirinajstih dneh / odplačevanje posojila na dolg, kratek rok / dobavni, odpovedni, plačilni, prijavni rok; izredni, redni rok za vpis na fakulteto; zamuditi rok za prijavo / kot opozorilo na živilskih izdelkih rok trajanja ali rok uporabnosti ∙ šalj. vse gre, spada v rok službe delovni čas teče, mineva, ne glede na koristnost, smiselnost dela, ki ga kdo opravlja // zadnja, končna točka tega trajanja: oddati zaključni račun do roka; nalogo je napisal že tri dni pred rokom; določiti skrajni rok za oddajo rokopisa ◊ jur. čakalni rok čas, pred potekom katerega se določena pravica ne more uveljaviti; med. izračunati rok (poroda) določiti datum poroda, upoštevajoč naravno trajanje nosečnosti; šol. izpitni rok za opravljanje izpitov; šport. prestopni rok v katerem je mogoče prestopiti iz enega športnega kluba v drugega; voj. kadrovski ali vojaški rok čas obveznega bivanja (vojaškega obveznika) v vojski ♪
48.      sèm  [sǝm in sem] prisl. (ǝ̏; ȅ) 1. izraža premikanje ali usmerjenost a) h govorečemu, ant. tja: napotili, peljali so se sem; obrni se, poglej, pridi, stopi sem; poslal je dva kurirja, enega sem, drugega tja / spremili so me do sem b) s prislovnim določilom v njegovo bližino: pridi sem k meni; sedi sem v naslanjač; splezaj sem gor; pripeljali so se tu sem; star. pojdi le-sem sem(le) / elipt. fant, takoj sem / kot ukaz psu sem c) k čemu sploh: to ne spada sem; do sem soglašam z njim / imajo novo kopališče, sem se zgrinja množica ljudi tja // v medmetni rabi izraža zahtevo po izročitvi govorečemu: otroci, denar sem; natakar, sem s pijačo 2. star., s prislovnim določilom poudarja premikanje ali usmerjenost od izhodišča h govorečemu: prišel je od hleva sem; od tovarne sem se je valil zadušljiv dim / sem z zahoda je pihal močen veter od zahoda / od okna sem se sliši trkanje // poudarja usmerjenost iz preteklosti v sedanjost: že nekaj časa sem ima težave z zdravjem; bil je slabe volje že od jutra sem; od novega leta do pusta sem prav do pusta 3. navadno v zvezi s tja izraža a) premikanje ali usmerjenost od izhodišča in nazaj: nihati sem in tja; poslal jih je najprej tja, potem pa spet sem / kupil je vozovnico za sem in tja; imel je dovolj denarja za vožnjo z ladjo sem in tja b) premikanje v različne smeri: podila sta jih sem in tja; star. potovali so sem pa tam // redko semintja, kdaj pa kdaj: sem pa tam so se zbrale v kavarni; sem ter tam je zakričal 4. ekspr., v zvezi sem — tja izraža pozornost, skrb za koga: vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja; teta pa ves dan: sinček sem, sinček tja ● ekspr. beseda sem, beseda tja, in prišlo je do pretepa zaradi prerekanja je prišlo do pretepa; ekspr. jeza sem, jeza tja, to bi ji moral povedati kljub jezi bi ji to moral povedati; ekspr. tovarištvo sem ali tja, moral boš oditi ne morem ti ustreči, čeprav sva tovariša; star. sem pa tam je stalo kako drevo tu pa tam; sam.: ekspr. po dolgem sem tja je končno umaknil pritožbo po dolgem omahovanju, pomišljanju; prim. semintja, sempatja, semtertja ♪
49.      somóren  -rna -o prid. (ọ̄) zastar. mračen: somorna dvorana / bleda, somorna svetloba / kaj si tako somoren / somorne misli / somorna okolica pusta, puščobna somórno prisl.: somorno molčati ♪
50.      stálež  -a m (ȃ) 1. lov. število (določene) divjadi, navadno v lovišču: ugotavljati, varovati stalež; stalež divjega zajca pada ♦ agr. povečati stalež živine število; rib. ribji stalež količina rib v ribolovni vodi 2. publ. število zaposlenih v kaki dejavnosti: zmanjšali so stalež delavcev v rudniku; stalež moštva pri vojakih 3. knjiž. položaj, status: imeti stalež filmskega delavca; državljanski stalež / o njegovem socialnem staležu vemo zelo malo ∙ žarg. dobil je tri dni bolniškega staleža bolniškega dopusta ♪

   1 26 51