Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

puran (27)

1.      purán  -a m (ȃ) velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo: gojiti, krmiti purane / jesti pečenega purana // samec te živali: puran kavdra; puran in pura; napihnjen kot puran; rdeč kot puran zelo ∙ ekspr. puran vozi kočijo hodi s pahljačasto razprtim repom ♪
2.      puránji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na purane: puranja perut / puranja pečenka puránje prisl.: puranje rdeč obraz ♪
3.      puránov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na purane: puranovo perje / puranovo meso ♪
4.      brusíti ¹ in brúsiti -im nedov. (ȋ ú) 1. delati rezilo ostro: brusiti dleto, koso, nož, orodje; na suho brusiti / mačka brusi kremplje; miška si brusi zobe 2. z brusom obdelovati predmete: brusiti kamen, steklo; brusiti tlak; fino, grobo brusiti; ročno, strojno brusiti / brusiti z abrazivom / zobozdravnik brusi zob 3. drgniti ob kaj: purani brusijo s perutnicami po tleh / golob si brusi kljun ob kamen 4. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: debata brusi mnenja; brusiti okus občinstva ● ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. brusiti noge, pete hitro hoditi, teči; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati ◊ etn. škarjice brusiti otroška igra, pri kateri se igralci lovijo od drevesa do drevesa; lov. divji petelin brusi poje zaključni del svojega speva; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino brúšen -a -o: brušen diamant; brušeni kozarci; brušeno ogledalo; mojstrsko brušena proza ♪
5.      cíbka  -e ž (ȋ) nar., ljubk. kokoš: okrog gospodinje se gnetejo cibke, račke, petelini in purani ♪
6.      čámpelj  -plja tudi -na [pǝl] m (á) 1. bingljajoč kožnat izrastek pod puranovim kljunom: rdeč čampelj 2. nar. zahodno, slabš. smrkelj ♪
7.      godráti  -ám nedov. (á ȃ) oglašati se z visokim, tresočim se glasom; kavdrati: puran godra ♪
8.      gostíti ² -ím nedov., goščèn (ȋ í) streči gostu z jedmi in pijačami: prijatelje je gostila dolgo v noč; gostiti z vinom / ekspr. natakar, še en liter, danes gostim jaz! poravnam račun, plačam gostíti se nav. ekspr. dobro jesti in piti: imenitno smo se gostili; gostili so se z divjačino / kako se je gostil z mastnim puranom s slastjo jedel / iron. vsak dan so se gostili s koruznim močnikom ♪
9.      kavdráti  -ám nedov. (á ȃ) oglašati se z visokim, tresočim se glasom: puran kavdra ♪
10.      kavráč  -a m (á) ekspr., redko puran: jezijo se kakor kavrači nad rdečo ruto ♪
11.      napíhniti  -em dov. (í ȋ) 1. napolniti kaj z zrakom, da postane po obsegu večje: napihniti balon, ležalno blazino; napihniti z usti 2. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter ji je napihnil krilo; napihniti lica; zračnice so se na soncu napihnile / voda je napihnila truplo / pločevina konzerve se je napihnila izbočila / pivo ga je napihnilo / sveža detelja je kravo napihnila napela 3. ekspr. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: napihniti incident, problem; novico so pograbili in jo precej napihnili / ko je opisoval dogodek, ga je zelo napihnil 4. ekspr. povzročiti, da postane kdo domišljav, prevzeten: bogastvo jih je napihnilo; pohvala ga je napihnila ● ekspr. umetno napihniti cene zvišati napíhniti se ekspr. 1. postati domišljav, prevzeten: zaradi imenitnega življenja ob njem se je precej napihnila 2. postati jezen, užaljen: zakaj si se napihnil, saj nisem nič hudega rekel; ob njegovih besedah se je zelo napihnila napíhnjen -a -o 1. deležnik od napihniti: napihnjen balon; od pijače napihnjen obraz; rastlina z napihnjenimi stroki 2. ekspr. domišljav, prevzeten: zaradi doseženega uspeha je ves napihnjen; napihnjen kot puran 3. ekspr. vznesen, a vsebinsko prazen: rad je uporabljal napihnjene besede ♪
12.      našópati  -am dov. (ọ̑) nižje pog. 1. nagačiti: našopati medveda, orla 2. zelo nahraniti, nakrmiti: našopati kokoši, purane / nizko tako so me našopali, da komaj diham ♪
13.      oblízek  -zka m (ȋ) knjiž., ekspr. poslastica: zanj je oblizek puran; med, sladoled in drugi oblizki / ta dogodek bo prijeten oblizek za naše bralce ● ekspr., redko v taborišču so se večkrat stepli za oblizek kotla za to, kdo bo pojedel ostanke jedi v kotlu ♪
14.      podnóžnik  -a m (ọ̑) 1. majhna nizka klop, navadno za pod noge: morala je stopiti na podnožnik, da je dosegla polico; sedeti na podnožniku; oblazinjen podnožnik / podnožnik za čiščenje čevljev // kar se da, postavi pod kaj sploh; podstavek: postaviti likalnik na podnožnik / na velikem podnožniku je bil pečen puran pladnju 2. stopnica (pri vozu, vozilu): voznik je stopil na podnožnik; podnožnik kočije ♪
15.      púra  -e ž (ū) velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo: gojiti pure // samica te živali: jajca pure; puran in pura ♪
16.      púrman  -a m (ȗ) pog. puran: zaklati purmana; pure in purman; to ga draži kot rdeča barva purmana zelo ♪
17.      púrmanov  -a -o prid. (ȗ) pog. puranov: purmanov podbradek ● nar. purmanov čampelj okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir ♪
18.      rdečína  -e ž (í) 1. lastnost rdečega, rdeča barva: blago je izgubilo rdečino; bik in puran ne preneseta rdečine; rdečina ustnic 2. rdečkasta lisa na koži: ob ugrizu, vbodu nastane rdečina; rdečine na licih so izginjale, se širile 3. redko kar je rdeče: na vzhodu se je pokazala rdečina ∙ redko rad pije rdečino rdeče vino ♪
19.      spítati  -am tudi izpítati -am dov. (ȋ) s pitanjem zrediti: spitati gos, purana, svinjo; spitati vola do določene teže spítan tudi izpítan -a -o: spitani prašiči; debel je kot spitan puran ♪
20.      stêgno  -a s, mn. stil. stégna (é) noga nad kolenom: smejal se je in se z rokami tolkel po stegnih / obirati puranje, zajčje stegno; prekajeno svinjsko stegno ◊ etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; zool. stegno najmočnejši, največji del okončine žuželk ♪
21.      šópati  -am nedov. (ọ̑) nižje pog. 1. gačiti: šopati medveda 2. hraniti, krmiti s potiskanjem hrane v kljun: šopati gos, purana; pren. šopati učence z znanjem ∙ nizko ti otroka preveč šopaš mu daješ preveč jesti ♪
22.      šopíriti  -im nedov. (í ȋ) postavljati v pokončen, štrleč položaj: puran šopiri perje // s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: ruševec šopiri rep šopíriti se 1. dobivati pokončno, štrleče perje: kokoš se šopiri ∙ ekspr. te bomo že ugnali, se je šopirila jezno, prezirljivo govorila 2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: pred hišo se je šopirila hruška; med vrtovi se šopirijo poslopja / na pročelju hotela so se šopirili svetlobni napisi 3. ekspr. postavljati se, ponašati se: fantje so se šopirili; pred drugimi ljudmi se rad šopiri; šopiri se kot pav / šopirile so se v novih oblekah / šopiriti se z uspehi 4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se šopiriš, doma si pa ponižen / takrat so se tujci šopirili po naši deželi ♪
23.      tólst  -a -o [u̯s] prid. (ọ̑ ọ́) knjiž. 1. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa; debel: puran je tolst; tolsta krava; tolst kot prašič / tolst trebuh; tolsta zadnjica / tolsti prsti 2. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti; masten: tolsto meso / tolsto kosilo ● knjiž. tolst glas, smeh globok, nizek; knjiž., ekspr. imeti tolsto denarnico imeti veliko denarja ◊ etn. tolsti četrtek debeli četrtek; zool. tolsta plavut neparna plavut pri lososih, postrvih, ležeča med hrbtno in repno plavutjo ♪
24.      vozíti  vózim nedov. (ȋ ọ́) 1. voditi, usmerjati avtomobil, vozilo: eden je vozil, drugi so gledali skozi okno; ob nesreči so skušali ugotoviti, kdo je vozil / na starost je prenehal voziti / brez izpita je vozil avtomobil / otrok že zna voziti kolo // upravljajoč vozilo premikati se: voziti v ovinek s preveliko hitrostjo; vozil je pravilno po desni strani; voziti v koloni; dobro, hitro, previdno, zanesljivo voziti; ekspr. po polževo voziti; vzvratno voziti; voziti sto kilometrov na uro 2. s prevoznim sredstvom spravljati kam: voziti drva na žago, gnoj na njivo, pridelke na trg; voziti vino v sodih; voziti tovor z avtomobilom, vozom / voziti koga v kočiji; voziti otroka v vozičku / v tovarno hrano vozijo dovažajo 3. premikati se v določeno smer: brod vozi čez reko / avtobus vozi vsako uro; vlak vozi od Ljubljane do Celja; s parkirišča do planinskega doma vozi tovorna žičnica 4. opravljati določeno pot: koliko časa si vozil do tja; srečno vozi / voziti iz kraja v kraj 5. uporabljati za vprego: vozijo z voli, orjejo pa s konji // vleči voz kot vprežna žival: učiti junca, konja voziti // nepreh. biti usposobljen za vprego: telici še ne vozita 6. pog., navadno s prislovnim določilom shajati, živeti: sam ne boš mogel voziti; v službi dobro vozi; z ženo lepo vozita 7. pog., v medmetni rabi izraža ukaz po odstranitvi: ti pa, je pokazal z roko, vozi ● barko voziti pijan se opotekati; popivati; ekspr. pav, puran je vozil kočijo hodil s pahljačasto razprtim repom; ekspr. veter vozi oblake po nebu povzroča, da se enakomerno drseč premikajo; nar. koklja vozi piščeta vodi; žarg., šport. voziti slalom, smuk tekmovati v slalomu, smuku; ekspr. kolesar je vozil slalom po cesti vijugal; publ. s svojimi izjavami spretno vozi slalom se izogiba kočljivih dejstev; avtomobil vozi kot za stavo zelo hitro ◊ avt. voziti v tretji prestavi vozíti se premikati se s prevoznim sredstvom: voziti se na kolesu, v kočiji; voziti se po cesti; rad se vozi po morju; voziti se z avtomobilom, s čolnom / v službo se vozi z vlakom ∙ ekspr. jastreb, kragulj se vozi po zraku leti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili vozèč -éča -e: uživa, vozeč se s kolesom; počasi vozeča ladja ♦ fot. vozeči posnetek posnetek, narejen s filmsko kamero, ki drsi po tračnicah vóžen -a -o: prodam malo vožen avtomobil ♪
25.      zakavdráti  -ám dov. (á ȃ) oglasiti se z visokim, tresočim se glasom: puran zakavdra; jezno zakavdrati ♪

1 26