Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
punta (14)
- púnta -e ž (ȗ) žarg., grad. podpora, podporni drog: rabiti punto; punte in plohi ♪
- púntaka -e ž (ú) les. tesarska sekira za dolbenje žlebov, lukenj ♪
- púntanje -a s (ú) glagolnik od puntati: obdolžiti koga puntanja kmetov / nasprotovanje in puntanje ♪
- púntar -ja m (ū) (kmečki) upornik: puntarji so bili dobro oboroženi / ekspr. med fanti iz našega razreda je on največji puntar / kmečki puntarji ♪
- puntaríja -e ž (ȋ) nav. ekspr. upor, upiranje: krvavi konec puntarije ♪
- púntarka -e ž (ū) ženska oblika od puntar: puntarke so se zbrale na trgu ♪
- púntarski -a -o prid. (ū) uporniški: puntarska vojska; puntarska gesla / puntarski kmetje / ekspr. biti puntarskega duha ♪
- púntarstvo -a s (ū) nav. ekspr. uporništvo: kaznovati koga zaradi puntarstva / literarno puntarstvo ♪
- púntati -am nedov. (ú) spodbujati k uporu: puntati kmete, vojake / ekspr. puntati mladino púntati se upirati se: kmetje so se puntali / ekspr. puntati se staršem ♪
- spúntati -am dov. (ú) spodbuditi k uporu: spuntati kmete proti gosposki / ekspr. spuntati ljudi spúntati se upreti se: spuntati se proti plemstvu, zoper gospodarje / ekspr. fant se je spuntal ● ekspr. nameravali so na izlet, pa so se vsi spuntali premislili spúntan -a -o: spuntani kmetje ♪
- búča -e ž (ú) 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen debeli sad: buče jesti, saditi, sekati; votla, zrela buča; navadna buča ali tikva 2. trebušasta posoda: buča vina je romala iz roke v roko; srebniti iz buče; buča z vodo ♦ elektr. buča steklen senčnik v obliki krogle; fiz. Heronova buča posoda, iz katere pod pritiskom plina brizga tekočina; kem. destilacijska, merilna buča 3. pog., ekspr. glava: mahniti, usekati po buči / ima prazno, trdo bučo / ti si pa buča prebrisan, zvit človek; zvita buča; buča ribniška ● pog., ekspr. ohladiti buče puntarjem ukrotiti jih; pog., ekspr. prinesti celo bučo domov nepoškodovan priti iz tepeža, boja; pog., ekspr. dobiti jo po buči biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan ♪
- búniti se -im se nedov. (ú ȗ) neustalj. upirati se, puntati se: delavci se bunijo / pog., ekspr. kaj se pa buniš! ♪
- pùnt 1 púnta m (ȕ ú) (kmečki) upor: pripravljati, voditi punt / oborožen punt / ekspr. punt zoper laž ♦ zgod. kmečki punti kmečki upori ♪
- pùnt 2 púnta m (ȕ ú) žarg., šport. točka, zlasti pri balinanju: pri igri ni dobil niti enega punta ♪