Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

puh (51-75)


  1.      odpúhniti  -em dov. (ú ȗ) redko izpuhniti: odpuhniti oblak dima ♪
  2.      opúhel  -hla -o [ǝu̯] prid. (ú) redko puhel: opuhla repa / opuhle besede ♪
  3.      opúhniti  -em dov. (ú ȗ) 1. knjiž. s puhanjem obdati: v hipu jih opuhne gost dim / tak je, kot bi ga strela opuhnila oplazila 2. zastar. postati puhel: repa je opuhnila ♪
  4.      popúhati  -am dov. (ū) ekspr. pokaditi: na dan popuha dvajset cigaret ● ekspr. popuhati vroč čaj popihati ♪
  5.      potepúh  -a m (ū) kdor hodi iz kraja v kraj in je brez zaposlitve: ujeli so potepuha; tatovi in potepuhi // ekspr. kdor se (rad) potepa: fant je velik potepuh ♪
  6.      potepúhinja  -e ž (ū) ženska oblika od potepuh: potepuhi in potepuhinje ♪
  7.      pripúhati  -am dov. (ū) ekspr. puhajoč priti, pripeljati: vlak pripuha na postajo / v hišo je pripuhal vojak prisopihal ♪
  8.      razpúhniti  -em dov. (ú ȗ) redko razpihniti, razplamteti: veter je razpuhnil ogenj ♪
  9.      razpuhtéti se  -ím se dov. (ẹ́ í) nav. ekspr. prenehati biti, obstajati: megla po dolini se je že razpuhtela / vonj se je kmalu razpuhtel / hude misli se razpuhtijo v nič // izginiti, miniti: njen čar se je takoj razpuhtel ♪
  10.      razpuhtévati se  -am se nedov. (ẹ́) nav. ekspr. prenehavati biti, obstajati: meglica nad dolino se je razpuhtevala / premoženje se mu hitro razpuhteva ♪
  11.      repúh  -a m (ū) bot. rastlina z nazobčanimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v koških, Petasites: ob vodi raste repuh / beli repuh ♪
  12.      skopúh  -a m (ū) ekspr. skop človek: imeti koga za skopuha; skopuhi in zapravljivci ♪
  13.      sopúh  -a m (ȗ) 1. topel zrak, poln vidnih hlapov: sopuh se je kadil, uhajal skozi odprta okna; iz nosnic je živali uhajal topel sopuh / iz brazd se je dvigal dišeč sopuh / njegova pljuča so dobivala le tobakov dim in alkoholni sopuh alkoholne hlape; sopuh oglja dim 2. raba peša neprijeten vonj, zadah: širiti jedek, kiselkast sopuh; vinski sopuh iz pijanca; vonj dišav se je mešal z ostrim sopuhom teles 3. knjiž. prosojna, rahla meglica: opazovati sopuh vlage v zraku; izgine kot sopuh / čelo kolone se je izgubilo v lahnem sopuhu / sopuh plavajočih snežink ● zastar. vroč sopuh iz peči tok toplote ♪
  14.      spuhteti  ipd. gl. izpuhteti ipd. ♪
  15.      zapúhati  -am dov. (ū) 1. začeti puhati: lokomotiva je zapuhala in vlak se je premaknil // ekspr. puhajoč se premakniti: ladja je zapuhala proti vzhodu 2. večkrat izdihniti zrak tako, da se zaprte ustnice hitro, sunkovito odprejo: zapuhati v mrzle roke; zapuhati v žerjavico / zapuhal mu je dim v obraz 3. s sunkovitim izdihavanjem izraziti nezadovoljstvo: medved je zapuhal / ekspr. od jeze je zapuhal // ekspr. puhajoč jezno reči: nič ti ne pripada, je zapuhal vanj ♪
  16.      zapuhtéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. dvigniti se in zaradi razširitve v zraku navadno izginiti: iz dimnika je zapuhtel oblak dima 2. razširiti se in biti zato zaznaven z vohom: po sobi je zapuhtel oster vonj 3. začeti puhteti: toliko časa je kurila, da je peč zapuhtela / ekspr. gozd je zapuhtel v sopari ♪
  17.      àh  medm. (ȁ) 1. izraža obžalovanje, naveličanost: ah, kje neki! ah, beži, beži! ah, kaj tisto! / Skopuh prekleti je .. začel eh pa oh pa ah, kako je težko živeti pod to oblastjo (I. Koprivec) 2. izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: ah, kako je lep! ah, kako se to prileže! ah, saj res! sam.: pripovedovanje je spremljala z neštetimi ahi in ohi ♪
  18.      ámažnik  -a m (á) nar. berač, revež: potepuhi in amažniki ♪
  19.      apáš  -a m (ȃ) knjiž., zlasti v francoskem okolju velikomestni potepuh, slepar, razbojnik: apaši pariškega podzemlja ♪
  20.      apnénka  -e ž (ẹ̄) apnena zemlja: puhlica in apnenka ♪
  21.      argó  -ja tudi argót -a [argo -ja] m (ọ̑) knjiž. posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov: argo pariškega podzemlja // redko govorica posameznih poklicev, skupin; žargon ♪
  22.      barába  -e ž (ȃ) slabš. ničvreden človek, malopridnež: to je čisto navadna baraba; ta baraba mi še do danes ni vrnil dolga; ali še vedno hodi s tisto barabo? // redko postopač, potepuh: barabe se nobene reči bolj ne bojijo kakor dela ♪
  23.      besedávelj  -vlja m (á) slabš., redko gostobeseden, zgovoren človek: besedavlji in puhloglavci ♪
  24.      besedíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od besedičiti: ni mi do besedičenja; nepotrebno besedičenje; to je prazno besedičenje užaljenih puhloglavcev ♪
  25.      bohotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) bujno in hitro rasti: na vrtu bohota plevel / celice tkiva bohotajo; pren. na dvoru je bohotala puhloglavost ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA