Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pufer (1)


  1.      púfer  -fra in -ja m (ū) kem. snov, ki preprečuje, da bi se koncentracija vodikovih ionov v raztopini zaradi dodatka kisline ali baze bistveno spremenila ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA