Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

publikacija (33)

1.      publikácija  -e ž (á) 1. knjiga, časopis, tiskano delo, namenjeno javnosti: izdati, založiti publikacijo; akademijske publikacije / knjižna, periodična publikacija; likovne, turistične, znanstvene publikacije 2. redko objava: do publikacije v reviji ni prišlo ♪
2.      almanáh  -a m (ā) publikacija s prispevki več avtorjev; zbornik, letopis: almanah izdaja zveza književnikov; pesniški almanah; sodelavec, urednik almanaha ◊ navt. navtični almanah periodična publikacija s podatki in tablicami o nebesnih telesih za določanje položaja ladje ♪
3.      anticipírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. vnaprej domnevati; predvideti, predpostaviti: anticipirati potek dogodkov; bralec lahko že anticipira sodbo, ki jo bo publikacija izrekla o avtorju; nekatere analize kar anticipirajo kasnejše ugotovitve ◊ ekon. anticipirati vnaprej plačati ali vzeti; anticipirati davke; rel. anticipirati opraviti del brevirja za naslednji dan anticipíran -a -o: anticipirani stroški ♪
4.      biltén  -a m (ẹ̑) kratko uradno sporočilo javnosti, objava: vojni bilten; bilten o ministrovem zdravstvenem stanju // občasna informativna publikacija: podjetje izdaja svoj bilten; statistični bilten; bilten filmskega festivala ♪
5.      ciklostilírati  -am nedov. in dov. (ȋ) redko ciklostirati: ciklostilirati okrožnico ciklostilíran -a -o: ciklostilirana publikacija ♪
6.      časopís  -a m (ȋ) dnevno ali tedensko glasilo za obveščanje javnosti: časopis izhaja vsak dan; brati, izdajati časopis; naročiti se na časopis; dati oglas v časopis; jutranji, večerni časopis; prodajalec, raznašalec časopisov / pog. zaviti v časopis v potiskan časopisni papir / stenski časopis na desko pritrjeni aktualni članki ali obvestila v šolah, ustanovah, podjetjih; ustni časopis prireditev, sestanek, na katerem se razpravlja o določenih vprašanjih ∙ pog. dali so ga v časopis pisali so o njem v časopisu; pog. nesreča je že v časopisu poročilo o nesreči je že objavljeno v časopisu // biblio. periodično izhajajoča publikacija s specializirano vsebino; revija: ilustriran, leposlovni, modni časopis / šolski, ženski časopis ♪
7.      dokumentacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dokumentacijo: publikacija ima predvsem dokumentacijski značaj / dokumentacijski viri; dokumentacijsko gradivo / dokumentacijska služba ♪
8.      edícija  -e ž (í) 1. tiskano delo, kot izide enkrat; izdaja: kritična edicija Prešerna; pesniška zbirka v bibliofilski ediciji / večerna edicija časopisa // tiskano delo, publikacija sploh: kupoval je vse pomembnejše znanstvene edicije / založba je izdala nekaj reprezentativnih likovnih edicij 2. objava tiskanega dela: z edicijo te knjige si je založba pridobila velik ugled / delo je izšlo v ediciji znane pariške založniške hiše v založbi ♪
9.      efemeríde  -ríd ž mn. (ȋ) astr. periodična publikacija s podatki o legah nebesnih teles: izdajati efemeride / efemeride Sonca ♪
10.      eminénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan; znamenit, odličen: eminenten voditelj; eminenten znanstvenik // ki po pomembnosti presega stvari svoje vrste: ustanova opravlja eminentno kulturno nalogo; to vprašanje je za razpravo eminentne važnosti eminéntno prisl.: taka gostovanja eminentno prispevajo k zbliževanju med narodi; to je naša eminentno znanstvena publikacija ♪
11.      filmografíja  -e ž (ȋ) po določeni tematiki urejen seznam filmov: publikacija obsega tudi izčrpno filmografijo slovenskih režiserjev ♪
12.      izhájati  -am nedov. (ȃ) 1. pojavljati se v tiskani obliki: časopis izhaja redno, vsak dan, zjutraj; zbirka je začela izhajati pred vojno / revija izhaja mesečno, periodično, kot štirinajstdnevnik // biti objavljan: njegove pesmi so izhajale v Zvonu / roman izhaja v nadaljevanjih 2. imeti osnovo, izhodišče: ta literatura izhaja iz tradicije / načelo, da oblast izhaja iz ljudstva // izvirati: te napake izhajajo iz njegove lenobe / izhaja iz učiteljske družine, iz kmečkega rodu; od tod izhaja njegovo ime je / tekmovalka izhaja iz dunajske drsalne šole je 3. publ. pri delu, ustvarjanju upoštevati določena izhodišča: v svoji razpravi izhaja iz že znanih dejstev / prav je, da pri ocenjevanju izhajamo iz celote; izhajati iz načela rentabilnosti 4. nav. 3. os., publ. biti jasno viden, kazati se: iz objavljenih podatkov izhaja, da se je proizvodnja povečala / iz navedenih dejstev izhaja nujnost povezave posameznih področij 5. knjiž., redko prihajati iz česa: loj izhaja ob lasu na kožno površino / plin je začel silovito izhajati; pren. njegova čustva izhajajo iz globine duše 6. zastar. vzhajati: sonce izhaja izhajajóč -a -e: izhajajoč iz načela enakopravnosti, so zahtevali svoje pravice; periodično izhajajoča publikacija; prim. shajati ♪
13.      izvéstje  -a s (ẹ̑) šol. šolska, javnosti namenjena letna publikacija s podatki o učnem osebju, učencih, pouku, uspehu; letno poročilo: izvestje novomeške gimnazije / šolska izvestja ♪
14.      jámar  -ja m (ȃ) 1. kdor obiskuje, odkriva, raziskuje podzemeljske, kraške jame: rešiti skupino jamarjev; spuščanje jamarjev v brezno // redko speleolog: publikacija znanega jamarja 2. nav. ekspr. kdor živi v jami, votlini: imel je brado kot kak jamar 3. lov. pes, ki lovi po jazbinah in lisičinah: vzgojiti jazbečarja za jamarja ♪
15.      katalóg  -a m (ọ̑) 1. sistematični seznam knjig z določenimi podatki: izdelati, sestavljati katalog; poiskati signaturo knjige v katalogu; moderno urejeni katalogi; katalog knjižnice / prostori za katalog / žarg. iti v katalog v oddelek za katalogizacijo // s prilastkom seznam česa z določenimi podatki sploh: zvezdni katalog; katalog umetnin; katalog znamk; pren., publ. katalog človekovih pravic 2. publikacija s seznamom določenih del in nekaterimi podatki: galerijski katalog; katalog s predgovorom 3. seznam vsega blaga proizvodne ali trgovske organizacije, opremljen s podatki o kvaliteti, s ceno in sliko: katalogi in prospekti / naročiti blago po katalogu 4. zastar. dnevnik, redovalnica: odprl je katalog in začel spraševati ◊ biblio. abecedni katalog; avtorski katalog narejen po abecedi avtorjev; listkovni katalog; stvarni katalog narejen po določenih vidikih glede na vsebino del; šol. katalog nekdaj uradna knjiga z osebnimi podatki učencev in podatki o njihovem uspehu, vedenju, šolanju ♪
16.      letopís  -a m (ȋ) 1. zapisi pomembnejših dogodkov po letih: iskati zgodovinske podatke v letopisih / Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti; pren., knjiž. letopis človeškega rodu ne pozna nobenega takega primera 2. (letna) publikacija s prispevki več avtorjev; almanah: sodelavci letopisa ♪
17.      mésečnik  -a m (ẹ̑) 1. kdor ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal: mesečnik je hodil po strehi; glas psa je mesečnika prebudil; tava, vede se kot mesečnik 2. navadno s prilastkom vsak mesec izhajajoča publikacija s specializirano vsebino: izdajati, urejati mesečnik / dijaški, mladinski mesečnik; literarni mesečnik ♪
18.      návtičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na navtiko, pomorski: navtična raziskovanja / navtični instrumenti / navtični oddelek pomorske šole ♦ aer., navt. navtična milja dolžinska mera, 1.852 m; navt. navtični almanah periodična publikacija s podatki in tablicami o nebesnih telesih za določanje položaja ladje; navtična karta karta, ki prikazuje morske površine z označenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti; tur. navtični turizem ♪
19.      občásnik  -a m (ā) knjiž. občasno izhajajoča publikacija: izdajati občasnik ♪
20.      obzórnik  -a m (ọ̑) 1. periodična publikacija ali stran, rubrika v časopisu s specializirano vsebino: izdajati obzornik; objaviti v obzorniku; uredništvo obzornika / filmski obzornik predfilm z izbranimi aktualnimi vestmi; kulturni obzornik; televizijski obzornik krajša oddaja z izbranimi vestmi iz tekočega dogajanja 2. knjiž. obzornica: svetel obzornik / sonce zahaja za obzornikom za obzorjem ♪
21.      póllegálen  -lna -o [u̯l] prid. (ọ̑-ȃ) ki je navidezno, formalno v skladu z zakoni, predpisi: pollegalno delovanje // ki z zakonom ni priznan ali ni dovoljen, vendar se dopušča: pollegalna organizacija / pollegalna publikacija ♪
22.      poročílo  -a s (í) 1. kar seznanja koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, brez osebnih pojasnil, pripomb: o tem se ni ohranilo nobeno poročilo; lažno, zanesljivo, zaupno poročilo; poročila očividcev; poročilo s fronte / vremensko poročilo / poročila si nasprotujejo; publ. podati poročilo o delu poročati // tako besedilo, sestavek: napisati, poslati, prebrati poročilo; dolgo, izčrpno, pomanjkljivo poročilo; šifrirano poročilo / publ. predložiti poročilo v odobritev / blagajniško, zdravniško poročilo; pismeno, ustno poročilo // mn. radijska, televizijska oddaja iz takih besedil, sestavkov: zadnja večerna poročila; napovedovalec poročil / sporočiti kaj med poročili / notranjepolitična poročila; športna poročila 2. star. sporočilo: dobil je poročilo, da mu je umrla žena; prinesti veselo poročilo ◊ šol. letno poročilo šolska, javnosti namenjena letna publikacija s podatki o učnem osebju, učencih, pouku, uspehu; voj. dnevno poročilo ki ga dajo poveljniku vse podrejene enote o delu v preteklih štiriindvajsetih urah ♪
23.      prehájati  -am nedov. (ȃ) 1. hoditi čez kaj: drug za drugim so prehajali cesto; vojska je cel dan prehajala reko / čez našo deželo so večkrat prehajale vojne vihre / toplota prehaja s toplejšega telesa na hladnejše ♦ lingv. glagolsko dejanje prehaja na predmet // redko iti mimo česa: večkrat je prehajal njihovo hišo, pa se nikoli ni oglasil pri njih 2. s predlogom spreminjati, menjavati a) okolje: začeli so prehajati v sosednji oddelek; gostje so počasi prehajali v senco / velika večina vojakov je prehajala h gverilcem / prehajati od znanosti k politiki b) način dela, delovanja: gimnazije so prehajale z razrednega na predmetni pouk; od lahkih vaj postopoma prehajamo na težje / od pisanja pesmi je prehajal k pisanju črtic in novel / pri poučevanju je treba prehajati od znanega k neznanemu / prehajamo na drugo točko dnevnega reda začenjamo obravnavati probleme, predstavljene v drugi točki dnevnega reda c) način obstajanja: pri delu mišic prehaja sladkor v mlečno kislino; voda že pri navadni temperaturi prehaja v plinasto stanje / tu stena prehaja v položno pobočje / barve jesenskega gozda so prehajale iz žareče rumenih v motno rjave / pomlad je prehajala v poletje č) nav. ekspr. lastništvo, pripadnost: posestvo prehaja od očeta na sina; mesto je prehajalo iz rok sovražnikov v roke domačih / hiša prehaja iz rok v roke lastniki se pogosto menjajo / dolžnosti, pravice prehajajo na dediče // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začenjanje dejanja, kot ga določa samostalnik: začeli so prehajati v napad, v obrambo / pogovor je prehajal v prepir; zabava je prehajala v bučno razgrajanje 3. publ. pojavljati se nad določeno stopnjo, mero; presegati: publikacija ponekod prehaja značaj dokumentacije; njegova dramska praksa je daleč prehajala teoretična pojmovanja 4. knjiž. minevati, končevati se: leta mi zelo hitro prehajajo; noč je prehajala za nočjo, njega pa ni bilo domov 5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik; obhajati: ob misli, kaj vse bi se lahko zgodilo, jo je prehajala groza; zaradi smradu me je prehajala slabost / po vsem telesu jo je prehajala hladna drhtavica ● ekspr. to mu že prehaja v navado tega se navaja; ekspr. ponižnost in vdanost ji že prehajata v meso in kri popolnoma se ju bo navadila; knjiž. ti dogodki prehajajo v zgodovino postali bodo znani zaradi svoje pomembnosti; knjiž. ko je vzel zdravilo, mu je začelo prehajati se mu je začelo stanje boljšati prehájati se zastar. sprehajati se: molče sta se prehajala po gozdu prehajáje redko: novica je prišla do nas, prehajaje iz ust do ust prehajajóč -a -e: jekleno modra, v zelenkasto prehajajoča barva; prehajajoča divjad; odmev prehajajočih neviht; v naturalizem prehajajoča zgodba ♪
24.      prigóden  -dna -o prid. (ọ̄) 1. raba peša priložnosten: ob tem jubileju je izšlo več prigodnih člankov; pripraviti prigodni program; prigodna publikacija / prigodni pesnik 2. knjiž. slučajen, možen: prigodni dogodki ◊ filoz. prigodna lastnost slučajna lastnost; lit. prigodna pesem prigodnica prigódno prisl.: obravnavati probleme samo prigodno ♪
25.      priróčnik  in prirôčnik -a m (ọ̑; ȏ) knjiga, publikacija, ki na pregleden način vsebuje podatke, navodila o čem: izdati, napisati priročnik / jezikovni, kuharski priročnik; priročnik o gobah / priročnik za učitelje / ta knjiga bo koristen priročnik ♪

1 26