Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ptica (251-275)


  1.      púra  -e ž (ū) velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo: gojiti pure // samica te živali: jajca pure; puran in pura ♪
  2.      purán  -a m (ȃ) velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo: gojiti, krmiti purane / jesti pečenega purana // samec te živali: puran kavdra; puran in pura; napihnjen kot puran; rdeč kot puran zelo ∙ ekspr. puran vozi kočijo hodi s pahljačasto razprtim repom ♪
  3.      ráca  -e ž (á) 1. srednje velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in krajšim vratom: gojiti race; gaganje rac; lov na race; hodi na široko in se ziblje kot raca / divje, domače race / pekinška raca navadno farmsko, zaradi mesa gojena raca // račja samica: race in racman 2. nav. ekspr. izmišljena novica v časopisu: izmišljati si race; v današnjem časopisu je več rac / časnikarska, novinarska raca ● star. raca na vodi, ta pa zna izraža začudenje, občudovanje ◊ zool. belooka ali kostanjeva raca katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca; velika divja raca z bleščečo vijoličasto liso na perutih, Anas platyrhynchos; polarna raca ♪
  4.      rájski  -a -o prid. (ā) 1. nanašajoč se na raj, nebesa: rajski prebivalci / odtrgati rajski sadež; rajski vrt / rajska ptica v pravljicah ptica, ob katere petju človek pozabi na čas 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: rajska lepota, sreča / to so rajski kraji zelo lepi; to vino je rajsko zelo dobro rájsko prisl.: rajsko lepo poje; rajsko lep obraz ♪
  5.      rákar  -ja m (ȃ) kdor lovi rake: spreten rakar ◊ zool. rumenkasto rjava močvirska ptica z belo progo nad očmi, Acrocephalus arundinaceus ♪
  6.      rástiti  -im nedov., rásten in ráščen (á ā) vet., pri perutnini oplojevati: petelin rasti kokoš rástiti se pri pticah spolno se združevati, pariti se: divji petelin se rasti aprila ♪
  7.      ráščiti  -im nedov. (á ā) vet., pri perutnini oplojevati: petelin rašči kokoš ráščiti se pri pticah spolno se združevati, pariti se: na dvorišču so se raščili golobi ráščen -a -o: raščena jajca ♪
  8.      razkríliti  -im dov. (í ȋ) knjiž. razprostreti, razširiti: ptica je razkrilila peruti / razkrilila je roke in ga objela razkríljen -a -o: razkriljene roke ♪
  9.      razlóčati  -am nedov. (ọ́) razločevati: bilo je tako tiho, da je lahko razločal let ptiča; s prostim očesom tega ne moremo razločati / razločati kak pojav od drugih ♪
  10.      razpòn  -ôna m (ȍ ó) 1. razdalja med skrajnima točkama česa: izmeriti, oceniti razpon; to letalo ima majhen razpon kril; velik razpon; razpon rogovja pri govedu / peruti tega ptiča imajo en meter razpona 2. navadno s prilastkom razsežnost a) glede na začetno in končno mejo: barvni razpon; razpon človeškega glasu / časovni razpon b) glede na število sestavin: njegova angleščina ima širok razpon, saj sega od knjižnega do pouličnega jezika ● publ. zmanjšati razpon med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki razliko ◊ grad. razpon mostu razdalja med opornikoma ♪
  11.      rdečenóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima rdeče noge: rdečenoga ptica ♦ zool. rdečenoga gos divja gos z oranžno rumenimi nogami in belo liso od začetka kljuna do temena glave, Anser erythropus; rdečenoga postovka postovka z rdečimi nogami, Falco vespertinus ♪
  12.      rdečeók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima rdeče oči: rdečeoka ptica ♪
  13.      rdečerépka  -e ž (ẹ̑) knjiž. majhna ptica selivka z rjavo rdečim spodnjim delom in repom; pogorelček ♪
  14.      rèp  rêpa in répa tudi rép -a m (ȅ é, ẹ́; ẹ́) 1. gibljiv, različno oblikovan podaljšek zadnjega dela trupa nekaterih živali: pes je dvignil, spodvil rep; prisekati rep; ribe krmarijo z repom; krava je z repom odganjala muhe; žival z dolgim repom; košat, kosmat rep; ploščat bobrov rep; ima dolg jezik kot krava rep / juha iz govejega repa; pren. v hlevu ima več repov (živine) // dlaka, perje, ki ta podaljšek prekriva: pav je razprl rep; izpuliti pero iz repa; žima iz konjskega repa; ptica s pisanim repom 2. navadno s prilastkom repu podoben del česa a) po mestu: rep letala, vozila b) po obliki: rep klopotca, kometa / ekspr.: ponev z dolgim repom; pipa s kratkim repom ustnikom 3. zadnji, končni del skupine ljudi, živali, predmetov: rep kolone, sprevoda; rep konvoja je zaostal / vagon na repu vlaka / biti, hoditi na repu za skupino 4. ekspr. dolga vrsta: rep pred pultom se je daljšal / čakati, stati v repu 5. pog. v šop speti lasje: narediti si rep / lase je počesala v dva repa // navadno v zvezi konjski rep visoko nad tilnikom v šop speti lasje: ima, nosi konjski rep / speti lase v konjski rep ● ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; pog., ekspr. izpuliti hudiču rep doseči, napraviti kaj navidez nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; ekspr. stopiti komu na rep narediti, da ne more opravljati določene dejavnosti, storiti določenega dejanja; publ. naše moštvo je na repu lestvice na enem izmed zadnjih mest, na zadnjem mestu; ekspr. za mišji rep je manjkalo, pa bi me ujeli zelo malo; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo ◊ agr. kozolec na rep dvojni kozolec s podaljškom; anat. konjski rep šop hrbtenjačnih živcev na koncu hrbtenjače; rep mišice tanjši del mišice, ki je s kito pripet na kost; bot. kozji rep rastlina s trikotnimi kopjastimi listi in majhnimi zelenimi cveti v socvetjih; stajska metlika; lisičji rep trava z jajčastim, ovalnim ali podolgovatim socvetjem, Alopecurus; mačji rep trava z ozkim, valjastim socvetjem, Phleum; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; les. lisičji rep ročna žaga z ročajem na eni strani in listom, ki se proti koncu zožuje; šport. rep smučke; teh. spoj na lastovičji rep spoj, pri katerem ima vezni element trapezast prerez; zool. opice z oprijemalnim repom ♪
  15.      répnik  -a m (ẹ̑) 1. njiva, na kateri raste repa: hoditi po repniku; repnik in zelnik 2. nar. repno listje, repno perje: sušiti repnik 3. nar. vzhodno večji lončen, z žico povezan lonec za kuhanje svinjske krme: postaviti repnik v peč 4. zool. majhna ptica pevka s kostanjevo rjavim hrbtom in sivkasto glavo, Acanthis cannabina: gojiti repnike in kanarčke ♪
  16.      róžast  -a -o prid. (ọ̑) 1. ki ima v vzorcu cvete, rože: rožasto blago / rožasta obleka, ruta / rožast vzorec // ki je iz rož: obleka, okrašena z rožastimi obšivi 2. star. rožnat: rožasto nebo ◊ zool. rožasti škorec ptica selivka z rožnatim in temnim perjem ter črnim čopom na glavi, živeča v zahodnih azijskih stepah, Pastor roseus róžasto prisl.: rožasto rdeča tkanina ♪
  17.      rumenoglàv  in rumenogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima rumeno glavo: rumenoglava ptica ♪
  18.      rúševec  -vca m (ú) večja gorska ptica temne barve z zakrivljenimi bleščečimi se peresi v repu: ruševec je grulil in skakal; ustreliti ruševca; krivci ruševca ♪
  19.      sábljarka  -e ž (ȃ) zool. 1. močvirska ptica z dolgimi nogami in dolgim, nekoliko navzgor ukrivljenim kljunom, Recurvirostra avosetta: prosenka in sabljarka 2. sladkovodna riba s skoraj ravnim hrbtom in sabljasto usločenim trebuhom, Pelecus cultratus ♪
  20.      salangána  -e ž (ȃ) zool. v jugovzhodni Aziji živeča, lastovki podobna ptica, ki gradi gnezdo iz lepljivega izločka podjezične žleze, Collocalia fuciphaga ♪
  21.      selívka  -e ž (ȋ) žival, ki začasno spreminja bivališče zaradi prezimovanja, parjenja: selivke so že odletele na jug / ptica selivka ♦ zool. kobilica selivka žuželka, ki se v velikih rojih seli in uničuje zelenje, Locusta migratoria; riba selivka ♪
  22.      sêr  -a m (ȇ) zool., v zvezi brkati ser zelo velika ptica ujeda, Gypaetus barbatus ♪
  23.      séveren  -rna -o prid., sévernejši (ẹ́) 1. nanašajoč se na sever: a) severni del, konec doline; najsevernejša točka celine; severna področja države / severna stena gore; severno pobočje / severna Francija / severna smer / severna stran veter piha s severne strani s severa; na severni strani se dvigajo gore na severu / severni veter / Severna Amerika b) potovati po severnih deželah; značilnosti severne pokrajine / severno nebo / severna flora in favna 2. ki leži od ekvatorja v smeri proti severu: severna in južna polovica zemlje ◊ astr. Severni križ ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; severni nebesni tečaj približno 1° od zvezde Severnice ležeča točka, okrog katere se nebo navidezno vrti; fiz. severni magnetni pol magnetni pol, ki se obrne proti severu, če se magnet lahko vrti okoli navpične osi; geogr. severni pol; severni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem poletnem obratu navidezno premika; severni sij svetlikanje razredčenega zraka v višjih plasteh ozračja v severnem polarnem področju zaradi električno nabitih delcev s sonca; severni tečajnik; severna zemljepisna širina; zgod. borci za severno mejo udeleženci bojev za priključitev slovenske Koroške in Štajerske k Jugoslaviji od 1918 do 1919; zool. severni dular gorska ptica selivka, po hrbtu rjavkaste, po trebuhu bele barve, Eudromias morinellus; severni medved medved, ki ima med prsti plavalno kožico in živi okrog Severnega Ledenega morja, Thalarctos maritimus; severna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus séverno prisl.: kraj leži severno od glavnega mesta ♪
  24.      sfrfotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) hitro, slišno zamahniti s perutmi: kokoš je preplašeno sfrfotala // frfotaje zleteti: ptica je sfrfotala z veje; jata vrabcev je sfrfotala v zrak / ekspr. sfrfotala je po stopnicah navzgor lahkotno, hitro odšla ♪
  25.      siníca  -e ž (í) manjša ptica pevka s črno glavo in rumenim ali umazano belim trebuhom: po drevju ščebetajo sinice ♦ zool. čopasta, modra, velika sinica ♪

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA