Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ptičar (7)

1.      ptíčar  -ja m (ȋ) 1. kdor lovi ali prodaja ptiče: ptičarji so nastavljali zanke 2. srednje velik lovski pes rjavkaste barve s prisekanim repom: gojiti ptičarje / nemški ptičar / pes ptičar // lov. pes, ki tiho obstane, ko najde divjad: goniči, jamarji in ptičarji ♪
2.      ptíčarica  -e ž (ȋ) lov. puška z daljšim dometom šiber, zlasti za streljanje ptičev: streljati s ptičarico / puška ptičarica ♪
3.      ptíčarka  -e ž (ȋ) samica psa ptičarja: ptičarka z mladiči ♪
4.      ptíčarstvo  -a s (ȋ) ukvarjanje s ptiči, pticami: oče je bil navdušen za ptičarstvo ♪
5.      čistopásemski  -a -o [sǝm] prid. (ȃ) ki je potomec prednikov iste pasme; čistokrven: čistopasemski kratkodlaki ptičar; reja čistopasemskih živali ♪
6.      fermáč  -a m (á) žarg., lov. pes, ki tiho obstane, ko najde divjad; ptičar: ima odličnega fermača ♪
7.      vížla  -e ž (ȋ) večji lovski pes s kratko dlako, navadno rjave barve: gojiti nemške ptičarje in vižle / madžarska vižla ♪