Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

psovka (101-125)



  1.      króta  -e ž (ọ́) 1. pog., ekspr. krastača: na cesto je skočila krota; velika rjava krota 2. nizko človek, navadno manjši, drobnejši: s to kroto ne želim imeti opravka / kot psovka ti zoprna krota // ekspr. otrok: ti krota mala
  2.      kúrba  -e ž () vulg. vlačuga, prostitutka: postala je kurba; imeli so jo za kurbo / kot psovka kurba stara
  3.      kurbír  -ja m (í) vulg. vlačugar: bil je razbrzdanec in kurbir / kot psovka kurbir stari
  4.      kúrec  -rca m () vulg. 1. moški spolni ud: pokazati kurec 2. ničvreden, slab moški: ta kurec je vsega zmožen / kot psovka ta prekleti kurec 3. v prislovni rabi izraža a) jezo, omalovaževanje: kurec, pa taka družba / kurec te gleda b) močno zanikanje: to me pa (en) kurec briga
  5.      kúzla  -e ž () nizko psica: kuzla je divje lajala / kot psovka kuzla stara
  6.      lájdra  -e ž () pog., slabš. vlačuga, prostitutka: k tisti lajdri hodi; z lajdrami se vlači; druščina lajder in zvodnikov / kot psovka lajdra nesramna
  7.      lákomnik  -a m (á) ekspr. lakomen človek: bil je lakomnik in skopuh; brezsrčen lakomnik / kot psovka ali še nimaš dovolj, lakomnik
  8.      lákota  -e ž (á) 1. občutek potrebe po jedi: lakota ga muči, tare; čutiti lakoto; huda lakota; ekspr. volčja lakota zelo velika / trpeti lakoto in žejo / občutek lakote ∙ ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; ekspr. lakota je najboljši kuhar lačnemu človeku se zdi vsaka jed okusna 2. pomanjkanje hrane: v deželi je bila lakota; umreti od lakote, zastar. lakote; ekspr. prebivalstvo je cepalo od lakote; pred očmi se mi megli zaradi lakote; velika lakota; smrt od lakote; boj proti lakoti 3. ekspr., s prilastkom velika želja po čem: lakota slave; lakota po naravi, po zemlji / spolna lakota poželjivost 4. slabš. lakomen človek: njegov upnik je bil brezsrčna lakota / kot psovka ali bi rad vse sam pograbil, lakota lačna 5. slabš. kdor živi v slabih gmotnih razmerah: to so same bajtarske lakote / kot psovka tebi nimam kaj vzeti, ti lakota 6. bot. rastlina z vretenasto razvrščenimi listi in štiridelnim belim, rdečim ali rumenim cvetnim vencem, Galium: gozdna, navadna lakota
  9.      lákotnik  -a m (á) 1. ekspr. lakomen človek: vsi vedo, da je oderuh in lakotnik / kot psovka: zemlje si lačen, lakotnik; ali bi rad vse sam pograbil, ti lakotnik 2. ekspr. sestradan človek: s slastjo lakotnika je pojedel kruh / ti lakotniki so vse pojedli 3. nar., navadno v zvezi zajčji lakotnik grmičasta rastlina z rumenimi metuljastimi cveti; navadna metla: na poseki se razrašča zajčji lakotnik ● ekspr. živina je čutila, da se okoli staje potika lakotnik volkčeb. roj lakotnik čebelja družina, ki se zlasti zaradi pomanjkanja hrane izseli iz panja
  10.      lárfa  -e ž () nižje pog. 1. predmet za pokritje obraza, glave, ki navadno nekaj predstavlja; maska: nadeti, sneti si larfo; papirnata larfa; kupiti larfo čarovnice / srečati larfo 2. slabš. vpadljivo oblečena ženska, zlasti lahkoživa: saj ni treba, da hodiš okrog kot kaka larfa / kot psovka tiho bodi, larfa // vulg. ženska sploh: še vedno hodi s tisto larfo
  11.      lažnívec  -vca m () kdor (rad) laže: ne verjemi mu, lažnivec je / kot psovka molči, lažnivec
  12.      lén  tudi lèn léna -o stil.prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ne dela rad: len človek; učenec je len; len kot gnoj zelo; ekspr. len, da smrdi / kot psovka ali spet ležiš, lenoba lena // navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za ki nima želje, volje za kako opravilo: ti si len za hojo, pisanje / knjiž. on je len pisati; ekspr. zelo sem lena, kar se pisanja tiče // ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti: sonce me je prevzelo, da sem čisto len / leni maček leži za pečjo / pretegovati lene ude; leno telo / ekspr. lena kri // ki zaradi počasnosti izraža lenost, lenobo: lena hoja, kretnja / leno pohajkovanje 2. ekspr. ki se počasi premika: leni oblaki; lene megle se vlačijo po dolini; lena reka // ki počasi, enolično poteka: len čas / utapljati se v lenem miru 3. ki ne dojema hitro, ne misli prodorno: njegov duh je len / leni možgani / leno mišljenje ● ekspr. fant, ne bodi len, skoči za tatom brez obotavljanja, urnoagr. leno mleko mleko, ki se težko usiri; med. leno črevo črevo, ki hrano zelo počasi potiska naprej léno stil. lenó prisl.: čas, dan leno mineva; leno odgovarjati; zelo leno opravljati delo; voda leno teče; leno je vzdignil roko; biti leno utrujen
  13.      lenôba  -e ž (ó) 1. lastnost, značilnost lenega človeka: njena glavna napaka je lenoba; boriti se proti lenobi / njihove revščine je kriva samo lenoba; od lenobe se mu še govoriti ne ljubi / duševna, miselna, umska lenoba // lenarjenje: ves dan je ležal, sedaj pa si odpočiva od lenobe ∙ ekspr. lenobo pasti, prodajati lenariti; pog. komu podpirati lenobo z nepotrebno pomočjo omogočiti, da se mu ni treba (po)truditi, da mu ni treba delati; lenoba je vseh grdob grdoba najhujša napaka; lenoba je mati vseh pregreh iz lenobe izhajajo vse druge napake // stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost: prevzemala ga je mehka lenoba / biti moralen ne zavestno, ampak iz lenobe 2. ekspr. len človek: ta lenoba ves dan poseda; njegov sin je lenoba in klatež / kot psovka vstani, lenoba lena
  14.      lenúh  -a m (ū) slabš. len človek: njegov sin je lenuh; lenuhov ne bom podpiral / duševni lenuhi / kot psovka vstani, lenuh ∙ za lenuha ni kruha len človek ne more pričakovati materialnih dobrin
  15.      lenúhar  -ja m () slabš. len človek: tu ne potrebujemo lenuharjev / kot psovka zgani se, lenuhar
  16.      lesén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz lesa: lesen drog, klin, vijak; na grobu stoji lesen križ; lesen okvir; lesena embalaža; lesene grablje, vile; izdelovati lesene igrače; lesene stopnice; lesena škatla; jesti z leseno žlico; ograja je lesena; stal je pred njim kot lesen / lesen pod, strop; lesena gradnja, konstrukcija; invalid z leseno nogo / lesen konj; lesena roba ♦ les. lesena blazina podloga iz trdega lesa 2. ki vsebuje trda celulozna vlakna; lesnat: lesena koleraba, repa; redkvica je stara in lesena 3. ekspr. negiben, tog: prsti so od mraza leseni; noge imam čisto lesene / končno se je na njegovem lesenem obrazu pokazal smehljaj / lesen smeh // neroden, okoren: v družbi je zelo lesen; ne bodi tako lesen / hoditi z lesenimi koraki / kot psovka zgani se, klada lesena leséno prisl.: drži se, vede se leseno; leseno se prestopati, se prikloniti; že dolgo ne govoriva, je rekel leseno
  17.      lisják  -a m (á) 1. lisičji samec: nekje v daljavi je zalajal lisjak; lisica in lisjak; zvit kot lisjak 2. ekspr. zvit, prebrisan moški: on ni lev, pač pa lisjak; temu lisjaku nisi kos / dobro ga poznam, to je star, velik lisjak / kot psovka ti lisjak stari ● nar. strupena rastlina z deljenimi listi in somernimi cveti v socvetju; preobjedavet. konj rjavkasto ali rdečkasto rumene barve
  18.      lôla  in lóla -e ž (; ọ̑) ekspr. omejena, neumna ženska: tej loli ni mogoče nič dopovedati / kot psovka ti lola neumna
  19.      lôle  in lóle -ta m (; ọ̑) ekspr. omejen, neumen človek: menda ni tak lole, da bi delal v svojo škodo / kot psovka ti lole lolasti
  20.      lópov  in lôpov -a m (ọ̑; ) slabš. ničvreden človek, malopridnež: tisti lopov ga je udaril; poštenjak med lopovi / kot psovka to mi boš plačal, ti lopov
  21.      lópovski  in lôpovski -a -o prid. (ọ̑; ) slabš. ničvreden, malovreden: to je lopovski človek / kazen za njegovo lopovsko življenje / kot psovka lopov lopovski
  22.      lováča  -e ž (á) knjiž., ekspr. vlačuga, prostitutka: na ulici so ga ogovarjale lovače; preračunljiva lovača / kot psovka molči, lovača
  23.      lúmp  -a m, im. mn. lúmpi in lúmpje () slabš. ničvreden človek, malopridnež: izvedela sem, kakšen lump je; če je raztrgan, še ni rečeno, da je lump / lumpa so prijeli zločinca, hudodelca / kot psovka: tekla je za njim in kričala: lopov, lump; osleparil me je, lump / ekspr. saj veš, da so fantje lumpi
  24.      másten  -tna -o prid., mástnejši (á) 1. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti: mastni kosi mesa; mastni ocvirki; mastna pečenka / kupil je mastno kremo za obraz in roke; mastna šminka / masten zajtrk // zelo zabeljen: žganci so bili rahli in mastni; rad ima mastne jedi // nav. ekspr. zelo debel, rejen: zaklali so mastnega prašiča / človek z mastnimi lici 2. pokrit z maščobo: njegovi lasje so bili gladki in mastni / mastna površina / ekspr. masten kamen // umazan od maščobe, masti: bil je masten okrog ust; mastna skleda, žlica 3. mehek, lepljiv: masten gnoj; mastna glina, zemlja; mastno apno, blato / mastne njive 4. ekspr. zelo velik, obilen: masten dobiček, zaslužek; masten plen; dati mastno napitnino / službo ima mastno zelo donosno 5. ekspr. nespodoben, nedostojen: pripovedovati mastne šale, zgodbice / mastna kletev, psovkaekspr. masten glas pretirano prijazen; publ. mastni tisk krepki in polkrepki tisk; nar. štajersko mastna nedelja pustna nedelja; ekspr. dobil je mastno zaušnico silovito, močnoagr. prašič mastne pasme prašič, ki se goji za pridobivanje slanine; grad. mastna malta malta s povečano količino apna; kozm. mastna koža koža, ki izloča veliko maščobe; min. mastni sijaj sijaj kot pri z mastjo prevlečeni površini; usnj. mastno strojenje strojenje z ribjim oljem na irh mástno prisl.: mastno in slastno se gostiti; to so morali mastno plačati; mastno je zaklel mástni -a -o sam.: mastne pripovedovati; naložila sta mu precej mastnih; pojesti nekaj mastnega
  25.      méh  -a m, mn. mehóvi in méhi (ẹ̑) 1. priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja za gorenje potrebni zrak: v kovačnici se je pokvaril meh; vajenec goni meh / kovaški meh // priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja nekaterim glasbilom potrebni zrak: popraviti meh pri orglah; meh dude, harmonike 2. šalj. harmonika: harmonikar je vzel svoj meh in zaigral / nehaj že nategovati, raztegovati, vleči meh, mehove 3. star. ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha; duda: godec je pihal na meh 4. po dolgem neprerezana odrta živalska koža: žival je previdno odrl, da bi lahko prodal njen meh // posoda iz take kože za shranjevanje ali prenašanje tekočine, zrnja: nesti kozji, ovčji meh; trebušast meh vina, žita; sesedel se je kot prazen meh / kot psovka ti meh vinski, že spet razgrajaš ● nizko razparal mu bom meh trebuh; na meh dreti na meh odstranjevati kožo tako, da ostane po dolgem neprerezana; ekspr. na meh te bom odrl napravil, povzročil ti bom kaj zelo neprijetnega; vpije, kot bi ga drli na meh zelo močno, glasno; ekspr. ima smeh in jok v enem mehu njegovo razpoloženje zelo hitro prehaja iz ene skrajnosti v drugo; s knjigo dela kot svinja z mehom grdo, malomarno; sope kot kovaški meh zelo, glasnoanat. ledvični meh votlina v sredi ledvice, v kateri se zbira seč; čeb. kadilnik na meh; fot. meh raztegljivi del fotografskega aparata med nosilcem objektiva in ohišjem aparata; kamera na meh; muz. goniti meh dovajati za delovanje orgel potrebni zrak; teh. prehodni meh nagubane stene in strop na prehodu med dvema deloma prevoznega sredstva; nav. mn., zool. pljučni meh kožni izrastek pljuč pri pticah, ki sega med drobovje, mišice in v votle kosti

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA