Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

protestant (98)



  1.      protestánt  in protestànt -ánta m, im. mn. tudi protestántje (ā á; á) pripadnik protestantske vere: protestanti in katoličani
  2.      protestántika  -tik s mn., daj. protestántikam, mest. protestántikah, or. protestántikami (á , daj., mest., or. á) lit. dela protestantskih piscev ali razprave o njih: izdati slovenska protestantika
  3.      protestantízem  -zma m () 1. krščanska vera, ki priznava sveto pismo za edino versko avtoriteto: kalvinizem, luteranstvo in druge smeri protestantizma; razkol med katolištvom in protestantizmom 2. nazor, ideologija, ki temelji na taki veri: vpliv protestantizma na narodno zavest
  4.      protestántka  -e ž (ā) ženska oblika od protestant
  5.      protestántovski  -a -o prid. (á) redko protestantski: protestantovski duhovnik / protestantovske dežele
  6.      protestántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na protestante ali protestantizem: protestantski duhovnik / slovenski protestantski pisci / baptisti, metodisti in druge protestantske cerkve ♦ rel. protestantska vera krščanska vera, ki priznava sveto pismo za edino versko avtoriteto
  7.      protestántstvo  -a s (ā) redko protestantizem: razširjevalci protestantstva
  8.      adventízem  -zma m () protestantska verska sekta, ki pričakuje skorajšnji Kristusov drugi prihod: pripadniki adventizma
  9.      agénda  -e ž (ẹ̑) 1. nav. mn. poslovanje, posli: seznanil se je z državnimi agendami; agende oblasti 2. zastar. zapisnik, dnevnik: šolska agenda ◊ rel. protestantski cerkveni obrednik
  10.      anglikanízem  -zma m () protestantsko usmerjena vera na Angleškem: zgodovina anglikanizma
  11.      anglikánstvo  -a s () protestantsko usmerjena vera na Angleškem
  12.      baptíst  -a m () pripadnik protestantske verske skupnosti, ki zahteva krst odraslih: bil je goreč baptist
  13.      baptístinja  -e ž () pripadnica protestantske verske skupnosti, ki zahteva krst odraslih
  14.      bogoslúžje  -a s () cerkveni verski obredi: udeleževati se bogoslužja; opravljati bogoslužje; katoliško, protestantsko bogoslužje / slovansko bogoslužje v starocerkvenoslovanskem ali cerkvenoslovanskem jeziku
  15.      celibát  -a m () obvezna neoženjenost, zlasti duhovnikov nekaterih veroizpovedi, brezženstvo: protestantizem je odpravil celibat; zagovorniki in nasprotniki celibata / duhovniški celibat
  16.      cvinglijánstvo  -a s () racionalistična smer protestantizma, ki ne priznava Kristusove navzočnosti v evharistiji: Trubar je simpatiziral s cvinglijanstvom
  17.      črkopís  -a m () sistem črk, črke: črkopis naših protestantov je bohoričica; češki črkopis
  18.      diakonísa  -e ž () 1. pri prvih kristjanih ženska, ki je pomagala versko poučevati ženske ter skrbeti za reveže in bolnike: stregla ji je diakonisa 2. v protestantskem okolju redovnica
  19.      dogmátik  -a m (á) 1. nav. slabš. kdor kaj dogmatično trdi ali se natančno, togo drži dogem: nestrpen dogmatik je; nočemo biti togi dogmatiki; ravna kot dogmatik 2. rel. strokovnjak za dogmatiko: katoliški, protestantski dogmatiki
  20.      dragonáda  -e ž () zgod. nasilno pokatoličevanje protestantov z naseljevanjem vojakov v 17. stoletju: bili so žrtve zloglasne dragonade
  21.      evangeličàn  in evangeličán -ána m ( á; ) protestant: prebivalci pokrajine so po veri večinoma evangeličani
  22.      evangeličánka  -e ž () protestantka
  23.      evangeličánski  -a -o prid. () protestantski: evangeličanski pastor / prištevati se k evangeličanski cerkvi
  24.      evangélij  -a m (ẹ́) 1. rel. vsak od štirih biblijskih opisov Kristusovega življenja, dela in nauka: prebirati evangelij / evangelij svetega Janeza // odlomek iz teh opisov, ki se bere pri maši: evangelij prve nedelje po binkoštih; evangelij o poslednji sodbi / med pridigo je večkrat segel po evangeliju po knjigi z evangeliji // del maše, ko se bere ta odlomek: v cerkev je prišel šele po evangeliju 2. rel. Kristusov nauk, krščanska vera: oznanjati evangelij / živeti po evangeliju; pren., vznes. oznanjati evangelij bratstva, dela 3. ekspr. osnovna, vodilna načela, pravila česa: Shakespearove besede o igralcih bi morale biti za vsakega igralca evangelij; politični, življenjski evangelij / njegovo pisanje je za nekatere evangelij ● knjiž. odpovedati se svetemu evangeliju v protestantskem okolju, nekdaj protestantski veri; ekspr. oznanjati nov evangelij popolnoma novo, nepričakovano idejo; knjiž. spoznavalec čistega evangelija v protestantskem okolju, nekdaj pripadnik protestantske vere
  25.      evangéljski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na evangelij: vseh evangeljskih besed ni razumela; evangeljska zgodba / evangeljska stran oltarja stran, na kateri se navadno bere evangelij / evangeljska cerkev, vera protestantska cerkev, vera

1 26 51 76  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA