Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prota (9)

1.      próta  -e in -a m (ọ̑) protojerej: pogreb je vodil prota ♪
2.      protagoníst  -a m (ȋ) 1. vsaka od glavnih, osrednjih oseb v gledališkem, literarnem delu: protagonist filma je znan športnik; protagonisti romana ♦ gled. igralec s pomembno, vidno vlogo 2. publ., z rodilnikom vodilni človek, skupina sploh: protagonisti konference, revolucije / protagonist novih odnosov je delovno ljudstvo ♪
3.      protagonístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od protagonist: odlična igra obeh protagonistk ♪
4.      protaktínij  -a m (í) kem. redka, težka radioaktivna kovina sivkasto bele barve, element Pa ♪
5.      protamín  -a m (ȋ) biol., kem. enostavna bazična beljakovina v celičnem jedru: protamini in histoni ♪
6.      prótast  -a -o prid. (ọ̑) ki je iz protja: star protast kovček ◊ min. protasta rudnina rudnina, ki ima zrna razporejena v eni smeri in debela od 3 do 4 mm ♪
7.      histón  -a m (ọ̑) biol., kem. v vodi topna bazična beljakovina v celičnem jedru: histoni in protamini ♪
8.      prót  -a m (ọ̑) šiba, palica: odrezati v grmu prot; natepsti otroka s protom; leskov, vrbov prot / košare iz prota iz protja / ribiški prot ribiška palica ♦ zool. suhi prot žuželka paličastega telesa, brez kril; paličnjak ♪
9.      sofíst  -a m (ȋ) 1. pristaš starogrške filozofske smeri, ki temelji na senzualizmu in spoznavnem relativizmu: sofist Protagora; ideje, metode sofistov 2. slabš. kdor dokazuje, razglaša navidezne resnice, namerno zavajajoče trditve: ne bodi tak sofist ♪