Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prosvetljene (6)

1.      prosvetljênec  -nca m (é) razsvetljenec: enciklopedisti in prosvetljenci ♪
2.      deíst  -a m (ȋ) pristaš deizma: bil je prosvetljenec in deist; angleški deisti ♪
3.      iluminát  -a m (ȃ) knjiž., redko razsvetljenec, prosvetljenec: tudi on je bil iluminat ♦ zgod. pripadnik prostozidarstvu podobnega gibanja, ki je bilo zlasti razvito v 17. in 18. stoletju ♪
4.      nèprosvetljèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni prosvetljen: še neprosvetljeni narodi; neprosvetljene ljudske množice / zastar. služboval je največ v neprosvetljenih krajih zaostalih ♪
5.      nèprosvetljênost  -i ž (ȅ-é) značilnost neprosvetljenega človeka: odpravljati neprosvetljenost množic / zdravstvena neprosvetljenost ♪
6.      prosvetljênost  -i ž (é) značilnost prosvetljenega človeka: visoka stopnja prosvetljenosti / doseči zdravstveno prosvetljenost ♪