Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

proslul (1)


  1.      proslúl  -a -o [uu̯] prid. (ȗ ú) zastar. 1. razvpit, zloglasen: atentat na proslulega policijskega agenta; proslul po surovosti 2. slovit, znan: prosluli učenjaki ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA