Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
propalica (1)
- propálica -e ž (ȃ) slabš. moralno propadel človek, izprijenec: on je pustolovec in propalica / njegovo ženo so imeli za pijanko in propalico / moralna propalica ♪