Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prompten (1)


  1.      prómpten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. takojšen, hiter: zdravilo ima prompten učinek; dobava blaga je promptna prómptno prisl.: promptno odplačevati ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA