Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

proklet (2)

1.      prokléti  -kólnem [u̯n] dov., prokolníte tudi prokólnite; proklél; nam. proklét in proklèt (ẹ́ ọ́) zastar. prekleti: vse ljudi je proklel proklét -a -o 1. deležnik od prokleti: hodila je okrog prokleta in zavržena 2. ekspr. izraža negativen odnos do osebe, stvari: prokleta baba / ta prokleti dež; prisl.: prokleto malo skrbi za otroke ♪
2.      proklétje  -a s (ẹ̑) zastar. prekletstvo: grozil mu je s prokletjem ♪