Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
profan (5)
- profán -a -o prid. (ȃ) knjiž. 1. posveten: delo ima profan značaj / profana umetnost 2. navaden, vsakdanji: profane potrebe / profano govorjenje nespodobno, neprimerno ♪
- profanácija -e ž (á) glagolnik od profanirati: profanacija umetnosti ♪
- profanírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti, povzročiti, da kaj ni več vzvišeno: profanirati idejo; tudi lirika se je profanirala / profanirati slavno ime onečastiti ♪
- profánost -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost profanega: profanost prizora, snovi ♪
- sprofanírati -am dov. (ȋ) knjiž. narediti, povzročiti, da kaj ni več vzvišeno: sprofanirati idejo ♪