Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pro forma (2)

1.      pro fórma  prisl. (ọ̑) knjiž. formalno, navidez: hiša je pro forma last njegove hčere // ekspr., navadno okrepljen zaradi formalnosti: vse je bilo že prej dogovorjeno, sestanek so sklicali samo pro forma ♪
2.      profórma  neskl. pril. (ọ̑) trg., v zvezi proforma faktura pismeno sporočilo o ceni blaga ali storitve, za katero se kupec zanima, predračun: izdati proforma fakturo ♪