Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pritličen (6)

1.      pritlíčen  -čna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na pritličje: pritlična okna so bila še razsvetljena / ima pritlično stanovanje / pritlična hiša hiša, ki ima le pritličje ♦ bot. pritlični list list, ki požene iz podzemnega stebla ali iz spodnjega dela nadzemnega stebla; vrtn. pritlična rastlina rastlina, pri kateri se z vzgojo doseže stalna nižja rast kot pri rastlinah iste vrste 2. ki je, se nahaja pri tleh: pritlične veje; pritlično ognjišče 3. ekspr. malo pomemben, nepomemben: pritlični cilji; pritlično življenje / pritličen značaj ♪
2.      pòdpritlíčen  -čna -o prid. (ȍ-ȋ) nanašajoč se na podpritličje: podpritlični prostori / podpritlično okno ♪
3.      pólpritlíčen  -čna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ȋ) redko polkleten: polpritlična soba / polpritlično okno ♪
4.      visokopritlíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na visoko pritličje: visokopritlična hiša / visokopritlično stanovanje ♪
5.      prikléten  -tna -o prid. (ẹ̑) redko polkleten, podpritličen: preseliti se v prikletno sobo ♪
6.      súterénski  -a -o prid. (ȗ-ẹ̑) knjiž. podpritličen: suterensko stanovanje ♪