Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

priti (1.039-1.063)


  1.      prisukljáti se  -ám se dov. (á ȃ) 1. sukljajoč se pojaviti: iz dimnika se je prisukljal dim / z neba so se prisukljale snežinke 2. ekspr. hitro, živahno priti: v sobo se je prisukljala natakarica ♪
  2.      prisvetíti  in prisvétiti -im dov. (ȋ ẹ́) sveteč se pojaviti: luna, zvezda je prisvetila / sončni žarek je prisvetil v sobo ∙ ekspr. dan bo kmalu prisvetil kmalu se bo zdanilo // sveteč z lučjo priti: prisvetil je v hišo / ekspr. kmalu je prisvetila za njim prišla ♪
  3.      priščebetáti  -ám tudi -éčem [tudi čǝb] dov. (á ȃ, ẹ́) ščebetajoč prileteti: jate lastovic so priščebetale v vas // ekspr. živahno govoreč priti: mimo je priščebetala gruča otrok ♪
  4.      priščeníti  -ščénem dov. (ȋ ẹ́) redko priščipniti: priščenil mu je prst z vrati / lata mu je priščenila roko ● redko priščenil je oči, ko je pogledal proti nebu priprl; ekspr. ukazal je, da oba lopova dobro priščenejo kaznujejo; pritisnejo nanju priščénjen -a -o: priščenjeni prsti ♦ med. priščenjena kila ukleščena kila ♪
  5.      prišépati  -am dov. (ẹ̄) šepajoč priti: zaradi poškodovane noge je težko prišepal domov / pes je prišepal za njim ♪
  6.      priškŕniti  -em dov., tudi priškrníla (ŕ) nav. ekspr. 1. nekoliko odvzeti: ko meri blago na pultu, ga mimogrede priškrne kak centimeter / nekaj gnoja so priškrnili tudi za travnike // nekoliko zmanjšati: priškrniti komu plačo / priškrnila je luč 2. prikrajšati, oškodovati: priškrniti koga pri zaslužku / v novih razmerah so ga precej priškrnili 3. pripreti, pritisniti: priškrnil mu je nogo; priškrniti si prst ● nar. vzhodno priškrnila je stenj privila; ekspr. ker je to storil že drugič, so ga ostreje priškrnili kaznovali, prijeli priškŕnjen -a -o: priškrnjen med vrati; priškrnjene pravice ♪
  7.      prišlapáti  -ám dov. (á ȃ) nižje pog. drsaje priti; pridrsati: prišlapal je odpret ♪
  8.      prišpekulírati  -am dov. (ȋ) s špekuliranjem priti do česa: prišpekulirali so si milijonsko premoženje prišpekulíran -a -o: prišpekulirani zaslužki ♪
  9.      prištorkljáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. priti z nerodnimi, okornimi koraki: prištorkljal je v vežo v svojih težkih škornjih; prištorkljati po stopnicah / berač je vstal in prištorkljal k mizi prišel ♪
  10.      prištúliti  -im dov. (ú ȗ) ekspr. dodati, pristaviti: na koncu članka je prištulila še nekaj svojih stavkov prištúliti se nepovabljen, nezaželen se pridružiti, priti kam: na cesti se ji je prištulil vsiljiv fant / prištuliti se k mizi / sedaj bi se rad prištulil k zmagoviti stranki / že spet se je prištulil zraven ♪
  11.      prišvedráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. priti z nerodnimi, počasnimi koraki: berač je prišvedral do mene; prišvedrati po stezi / ali si le prišvedral prišel ♪
  12.      pritacáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. počasi, okorno priti: končno je v areno pritacal medved / pritacal je na obisk prišel ♪
  13.      pritajíti  -ím dov., pritájil (ȋ í) 1. narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti; prikriti: pritajiti komu dolg, dejansko stanje / pritajiti denar // narediti, da kdo česa ne more opaziti: pritajiti svoja čustva; pritajila je veselje ob njegovem obisku 2. zmanjšati intenzivnost česa: pritajil je glas, ko jo je povabil na prvi sestanek; bolečina se je pritajila / vsi so v pričakovanju pritajili dihanje zadržali pritajíti se 1. narediti se manj opaznega, manj vidnega: ko je zagledal mater, se je pritajil; sovražniki so se le pritajili; ptič se je pritajil v vejah / pritajiti se za drevo, grm skriti se 2. prenehati izražati, kazati svoje misli, nazore: ni se spremenil, le pritajil se je / spet se je pritajila, ko bi morala kaj reči pritajèn -êna -o: pritajen dih; govoriti s pritajenim glasom; pritajen jok; prisl.: pritajeno govoriti, vzdihovati; na vrata je pritajeno potrkalo; pritajeno priti ♪
  14.      pritápati  -am tudi pritapáti -ám dov. (ā ȃ; á ȃ) ekspr. tiho priti: večkrat je bosa, po prstih pritapala v sobo ♪
  15.      pritapljáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. tiho priti: bosa pritaplja v sobo ♪
  16.      pritávati  -am dov. (ā) počasi, z negotovo hojo priti: prezebli in lačni so pritavali do koče; pritavati ob palici; pritaval je kot v omotici / ekspr. ali si le pritaval domov prišel ♪
  17.      pritêči  -têčem dov., pritêci pritecíte; pritékel pritêkla (é) 1. tekoč priti: voda se je razlila in pritekla skoraj do vrat // tekoč se pojaviti: iz vrtine je pritekla nafta; svetel sok je pritekel iz jabolka / ekspr. iz oči so ji pritekle solze začela je jokati / po žici priteče električni tok pride // nateči se: v škaf je priteklo dosti vode / ekspr. med letom je priteklo v sklad veliko denarja je prišlo 2. v teku priti: deklica je pritekla k materi; pritekel je v sobo; pes mu je veselo pritekel naproti / na cilj je pritekel prvi / vsi so pritekli pomagat hitro prišli ♪
  18.      pritegníti  in pritégniti -em dov. (ȋ ẹ́) 1. s sunkovitim gibom spraviti a) bližje k sebi: pritegnil je stol in sedel; pritegnila je otroka in ga objela / legel je na tla in pritegnil noge k sebi skrčil b) v večjo bližino česa: pritegniti ladjo k obali; pritegnil je eno smučko k drugi / magnetizem jih je pritegnil 2. s potegom, potegi narediti a) da je kaj bolj napeto: pritegniti pas na hlačah; pritegniti vajeti; pritegniti vrv, žico b) da je kaj bolj ravno, gladko, brez gub: pritegniti odejo na postelji; pritegniti ponjavo na tovornjaku c) da kaj močneje pritiska na kaj: pritegniti zavoro / pritegniti vijak priviti 3. narediti, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: delovna organizacija je pritegnila več strokovnjakov; pritegniti koga v komisijo / prizadevajo si pritegniti tuji kapital v svojo industrijo // vzbuditi pri kom pripravljenost za kaj: pritegniti koga k delu, zapisovanju ljudskih pesmi 4. narediti, da se kaj kje upošteva: v raziskavo pritegniti nove vire; če pritegnemo k povedanemu še druga dejstva, se položaj pokaže popolnoma drugačen 5. vzbuditi pri kom zanimanje: pogovor ga je močno pritegnil; igra otrok ni pritegnila // vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos: vprašala ga je, kaj ga je na njej še posebej pritegnilo; pritegnila ga je lepota trga 6. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dekle je pritegnilo njegov pogled; skušal je pritegniti njihovo pozornost; stvar je pritegnila njihovo zanimanje 7. začeti navadno za kom peti: zapela je, a nihče ji ni pritegnil; nekaj časa so poslušali, nato pa še sami pritegnili 8. knjiž. pritrditi komu, strinjati se s kom: v srcu jim je pritegnil / pritegnili so njegovi sodbi / res storimo tako, so pritegnili drugi 9. pog. udariti: pritegni ga, če ne bo on tebe; pritegnil je konja z bičem pritégnjen -a -o: pritegnjen pas; pritegnjena jadra; biti pritegnjen k delu ♪
  19.      pritegováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s sunkovitimi gibi spravljati a) bližje k sebi: pritegovali so stole in sedali nanje b) v večjo bližino česa: pritegovati ladjo k obali / pritegoval jih je magnetizem 2. s potegom, potegi delati a) da je kaj bolj napeto: pritegovati in popuščati vrv b) da je kaj bolj ravno, gladko, brez gub: pritegovati odejo na postelji c) da kaj močneje pritiska na kaj: pritegovati zavoro 3. delati, da kdo prihaja s kom, čim v določen odnos: pritegovati sodelavce; pritegovati nove člane v društvo // vzbujati pri kom pripravljenost za kaj: pritegovati študente k raziskovalnemu delu 4. delati, da se kaj kje upošteva: pritegovati v besedilo dokumente 5. vzbujati pri kom zanimanje: taki pogovori me ne pritegujejo // vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: dekle ga je vse bolj pritegovalo; priteguje jih lepota mesta in njegove okolice 6. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: razstavljene slike so pritegovale občudovanje; njegovo delo priteguje pozornost kritikov 7. začenjati navadno za kom peti: zapel je, drugi pa so mu polagoma pritegovali 8. knjiž. pritrjevati komu, strinjati se s kom: pritegovati javnemu mnenju ♪
  20.      pritelováditi  -im dov. (á ȃ) ekspr. z napornim gibanjem priti: pritelovaditi čez skale; končno je pritelovadil na vrh zvonika ♪
  21.      pritêpsti se  -têpem se dov., pritépel se pritêpla se (é) ekspr. potepajoč se, pohajkujoč priti: neznanec se je pritepel v vas / šele zvečer se je pritepel domov / slabš. tujci so se pritepli v našo deželo prišli pritepèn -êna -o: pritepenim ljudem ne zaupa; pritepen pes ♪
  22.      pritólči  -tólčem [ou̯] dov., pritólci pritólcite in pritolcíte; pritólkel pritólkla (ọ́) 1. priti, navadno glasno udarjajoč z nogo, palico ob tla: v hišo je pritolkel mož z leseno nogo // ekspr. s težavo priti: proti večeru pritolčeta do koče 2. nar. pribiti: pritolči desko pritólči se ekspr. s prizadevanjem, trudom priti do česa: pritolči se do poklica ♪
  23.      pritožíti se  in pritóžiti se -im se dov. (ȋ ọ́) 1. sporočiti, izraziti pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa: pritožil se je poslovodji, da blago ne ustreza; pritožiti se šefu; če vam postrežba ne ustreza, se pritožite // izraziti komu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa sploh: nikoli se ni pritožila, z vsem je bila zadovoljna; ne morem se pritožiti čez otroke, kar dobri so; pritožiti se nad draginjo / proti nikomur se ni pritožila, da je kaj izgubila nikomur ni potožila, rekla 2. pismeno izraziti nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi: pritožiti se proti odločbi, zoper odločbo; pritožiti se na najvišje, vrhovno sodišče; pritožiti se v roku, pravočasno ♦ jur. pritožiti se zoper sklep pritožíti in pritóžiti ekspr. tožeč, tarnajoč priti: ves moker je pritožil domov ♪
  24.      pritrepetáti  -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) ekspr. trepetaje priti: majhen fant pritrepeta k materi ♪
  25.      pritrésti  -trésem dov., pritrésite in pritresíte; nam. pritrést in pritrèst (ẹ́) 1. dodatno, zraven natresti: pritresel je še toliko krompirja, da je bila košara polna / pritresi kokošim še malo koruze / pritresi jim še nekaj kolačkov 2. ekspr. prinesti: na mizo je pritresel steklenico vina ● ekspr. vlak jih je pritresel na domačo postajo šele popoldne pripeljal; ekspr. pritresel je na dan, kar ga je že dolgo tiščalo rekel, povedal je pritrésti se tresoč se priti: premražena se je pritresla domov ♪

   914 939 964 989 1.014 1.039 1.064 1.089 1.114 1.139  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA