Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prismuka (2)

1.      prismúka  -e ž (ȗ) ekspr. čudaška, neumna ženska: sama lazi po hribih, ta prismuka ♪
2.      prismúkati  -am tudi -smúčem dov. (ú) ekspr. neslišno, neopazno priti: izza drevesa je prismukala lisica; potuhnjeno se je prismukal pod okno ♪