Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prismoda (5)

1.      prismóda  -e ž (ọ̑) slabš. nespameten, neumen človek: tej prismodi tega ne boš mogel dopovedati; ta fant je čisto navadna prismoda / kot psovka nehaj že, prismoda neumna ♪
2.      prismodaríja  -e ž (ȋ) slabš. nespametno, neumno govorjenje ali ravnanje: ne poslušam takih prismodarij; ne nadleguj me s prismodarijami / delati, govoriti prismodarije // kar je neumno, nespametno sploh: vsa stvar je velika prismodarija; nerad berem take prismodarije // v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: praviš, da bo šel tudi on z njimi — prismodarija ♪
3.      prismódast  -a -o prid. (ọ̑) slabš. nespameten, neumen: s tisto prismodasto žensko hodi ♪
4.      prismódica  -e ž (ọ̑) ekspr. manjšalnica od prismoda: ni še govoril s tako prismodico; mala prismodica je vse verjela / kot nagovor ne jokaj, prismodica ♪
5.      prismodíja  -e ž (ȋ) knjiž. prismodarija: kdo bi poslušal take prismodije / uganjati prismodije / kar je storil, je velika prismodija ♪