Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prisklednik (7)

1.      prisklédnik  -a m (ẹ̑) ekspr. kdor živi pri kom na njegove stroške: vse življenje je ostal prisklednik; živi kot prisklednik pri sorodnikih / kulturniški priskledniki ∙ prisklednik dvora zlasti v ruskem okolju, nekdaj obubožan pripadnik zlasti višjih slojev, ki živi pri kakem bogatašu na njegove stroške brez določene naloge ♪
2.      pijánček  -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od pijanec: tam se zbirajo vsi mogoči priskledniki in pijančki; vaški pijanček; gugal se je kot pijanček / naš poštar je malo pijančka uživa malo preveč alkoholnih pijač ♪
3.      prisklédnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od prisklednik: ni marala sprejeti vloge prisklednice ♪
4.      prisklédniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prisklednike ali priskledništvo: priskledniško življenje / priskledniški sloj ♪
5.      prižívnik  -a m (ȋ) knjiž., redko prisklednik: nepovabljeni priživniki ♪
6.      skledolízec  -zca m (ȋ) knjiž. prisklednik: oni so paraziti, skledolizci ♪
7.      skledolíznik  -a m (ȋ) knjiž. prisklednik: dobrikav skledoliznik ♪