Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prikleten (2)
- príkleten tudi prikléten -tna -o prid. (ȋ; ẹ̑) nar. vzhodno vežen: zaklenila je prikletna vrata in odšla ♪
- prikléten -tna -o prid. (ẹ̑) redko polkleten, podpritličen: preseliti se v prikletno sobo ♪