Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prijati (11) 
- príjati -am nedov. (ȋ) 1. povzročati duševno ali telesno ugodje: topel čaj mi je prijal; kopel mu bo prijala; toplota je premraženim otrokom zelo prijala / laskanje, pohvala vsakomur prija / prijal bi mi kozarec vina rad bi pil vino; težaku prija močna hrana, duševnemu delavcu pa ne je primerna, ustrezna zanj // knjiž. biti všeč, ugajati: blondinke so mu zmeraj najbolj prijale / njegovo početje ljudem ni prijalo 2. ugodno vplivati na rast, razvijanje: trti prija prisojna lega; tem rastlinam prija peščena zemlja // ugodno vplivati na kaj sploh: zelena barva prija očem; lahka hrana prija želodcu ♪
- izpríjati -am tudi spríjati -am nedov. (ȋ) ekspr. povzročati, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slaba družba ga izprija ♪
- dobréti -ím nedov. (ẹ́ í) nav. 3. os., star. prijati, dobro deti: gorski zrak mu dobri ♪
- góditi -im nedov. (ọ̄) nav. 3. os., knjiž., z dajalnikom prijati, dobro deti: pijača, toplota mi godi; ta barva godi očem / laskanje ji je godilo; godi mu, da se ga ljudje bojijo / filmska zgodba nam je godila zaradi svoje dinamike bila všeč, ugajala ♪
- izpríjanje -a s (ȋ) glagolnik od izprijati: moralno izprijanje; izprijanje dobrih kmečkih nravi ♪
- korumpírati -am nedov. in dov. (ȋ) nav. slabš. (moralno) izprijati, kvariti, navadno s podkupovanjem: okolica ga je korumpirala; uradništvo se je vse bolj korumpiralo korumpíran -a -o: korumpirani vladajoči razredi; kritika je bila že tako dovolj korumpirana ♪
- láskati -am nedov. (á) 1. nav. 3. os., knjiž., z dajalnikom prijati, ugajati, dobro deti: priznanje mu je laskalo; laska ji, da jo cenijo / ekspr.: hvala laska njihovi domišljavosti; malovredni romani laskajo negativnim nagnjenjem bralcev 2. preh., knjiž., redko nežno, prijazno ravnati s kom: Pavla kot dečka ni laskal, zato pa je govoril z njim kot z odraslim (L. Andrejev - J. Vidmar) láskati se tudi láskati navadno z dajalnikom izražati komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: laskati se dekletu, predstojniku; prej se mu je laskal, sedaj ga pa opravlja / redko mnogi so se ji laskali, da je lepa so ji laskali / politični govornik se je laskal množici / kot vljudnostna fraza pri navideznem ugovarjanju: »vaši otroci so najbolje vzgojeni.« »Vi se mi laskate«; pojdi, pojdi, ti se laskaš láskati si knjiž. biti
zadovoljno prepričan o svoji uspešnosti glede česa: povabljeni so se manj zabavali, kakor si je laskala gostiteljica; laskam si, da me ljudje spoštujejo ∙ knjiž. ne da bi si laskal, pravim, da sem ji všeč ne da bi se hvalil ♪
- pásati 1 pášem nedov. (ȃ) nižje pog. prijati, dobro deti: po kosilu bi pasalo vino; pozimi mi paše toplota // pristajati: taka frizura ji ne paše; dolga obleka ji paše ∙ nižje pog. ključ ne paše v ključavnico se ne prilega ♪
- prilégati se -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. pri namestitvi biti v dotiku s čim po vsej površini: kapa se prilega glavi; obleka se je tesno prilegala telesu; ovratnik se lepo prilega vratu / te bluze se prilegajo telesu // biti ustrezen glede na velikost, obliko: letvica se prilega vdolbini; ključ se ne prilega v ključavnico 2. povzročati ugoden estetski učinek; pristajati: temne obleke se ji bolj prilegajo kot svetle; vojaška uniforma se mu lepo prilega / rdeča barva se prilega njenemu obrazu; k temu kostimu se prilegajo čevlji z visokimi petami // biti v skladu s čim: stavba se prilega okolici / take izjave se ne prilegajo njihovim nazorom; jezik Prešernovih Gazel se popolnoma prilega tej orientalski obliki / tako govorjenje se ne prilega mladim dekletom se ne spodobi 3. knjiž. prijati, dobro deti: konjak se jim je najbolj prilegal; zjutraj se mi spanje prilega / zelena
barva se prilega očem; mastna hrana se ne prilega občutljivemu želodcu prilegajóč se -a -e: tesno se prilegajoča jopica ♪
- tékniti -em nedov. in dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. vzbujati komu ugodje a) ob zadovoljevanju potrebe, želje po jedi: neslana jed ne tekne; to jed rad jem, vendar mi danes ne tekne; večerja je vsem teknila b) star. ob zadovoljevanju kake potrebe, želje sploh; prijati, dobro deti: kajenje, pijača mu tekne / počitek jim je teknil 2. zaleči: veliko jé, pa mu nič ne tekne ∙ zastar. denar mu ni teknil koristil, pomagal ♪
- ugájati -am nedov. (ȃ) z dajalnikom 1. biti tak, da vzbuja občutek ugodja: goveja juha mi ugaja; premraženemu človeku ugaja topla kopel; po okusu mi jed ne ugaja; zelo mu ugaja hladna pijača // biti tak, da ustreza okusu, željam, zahtevam koga: ugajajo ji visoki moški; njena koketnost mu ne ugaja; slike zelo ugajajo mlajšim obiskovalcem razstave / ekspr. ritem ugaja tudi razvajenemu ušesu / ekspr. doma se vedem, kakor mi ugaja kakor hočem, želim 2. ugodno vplivati na rast, razvijanje; prijati: tem rastlinam ugaja peščena zemlja ugajajóč -a -e: vsem ugajajoči nasadi ♪