Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pridiga (40)



  1.      prídiga  -e ž (í) 1. rel. govorno podajanje vsebinsko zaokrožene verske snovi: poslušati pridigo; molitev pred pridigo / nedeljska pridiga; pridiga na gori Kristusov govor, ki vsebuje povzetek krščanskega moralnega nauka // besedilo za tako podajanje: knjiga pridig 2. ekspr. (vsiljivo) dajanje naukov: vse pridige nič ne pomagajo; le obdrži svojo pridigo zase // opominjanje, oštevanje: za vsak prestopek je moral poslušati pridigo; zaslužil si pridigo
  2.      prídiganje  -a s (í) glagolnik od pridigati: maševanje in pridiganje / težko poslušam njeno pridiganje
  3.      prídigar  -ja m (í) 1. rel. duhovnik, ki pridiga: poslušati pridigarja / biti dober pridigar znati dobro pridigati // v protestantskem okolju kdor poklicno ali nepoklicno pridiga: popotni pridigar; izgon protestantskih pridigarjev; Dalmatin je dobil službo pridigarja v Ljubljani 2. ekspr., s prilastkom kdor se zavzema za kako idejo, nazor: ideološki pridigarji; biti pridigar morale; pridigar proti alkoholizmu ● ekspr. poznali so ga, da je pridigar da rad (vsiljivo) daje nauke
  4.      prídigarica  -e ž (í) ženska oblika od pridigar
  5.      prídigarski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na pridigarje ali pridigarstvo: pridigarska služba / pridigarska primera / ekspr. govoriti s pridigarskim glasom slovesnim, privzdignjenim
  6.      prídigarstvo  -a s (í) 1. rel. dejavnost pridigarjev: ukvarjati se s pridigarstvom 2. ekspr. (vsiljivo) dajanje naukov: očitati komu pridigarstvo
  7.      prídigati  -am nedov. (í) 1. rel. govorno podajati vsebinsko zaokroženo versko snov: pridigati pri nedeljski maši / pridigati proti vražam 2. ekspr. zavzemati se za kako idejo, nazor: pridigati moralo; pridiga poštenost, sam pa goljufa 3. ekspr. (vsiljivo) dajati nauke: ta človek rad pridiga; ne boj se, ne bom ti pridigal / zdravniki zaman pridigajo, da je kajenje škodljivo opominjajoekspr. pridigati gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati pridigajóč -a -e: poslušati pridigajočega duhovnika
  8.      izprídigati  -am dov. (í) ekspr. reči, povedati vse, zlasti kar koga vznemirja, teži: izpridigala je, da so njeni otroci neubogljivi; pusti ga, naj se izpridiga
  9.      naprídigati  -am dov. (í) ekspr. reči, povedati veliko, navadno neprijetnega: kdo ve, kaj vse bi nam še rad napridigal naprídigati se zadovoljiti svojo potrebo, željo po dajanju naukov: ko se je napridigal, je zadovoljen odšel
  10.      odprídigati  -am dov. (í) ekspr. reči, povedati: odpridigati odgovor / z notranjim predmetom ali si že odpridigal svojo pridigo
  11.      poprídigati  -am dov. (í) ekspr. (vsiljivo) dati nauke: pred odhodom mu je še malo popridigala
  12.      zaprídigati  -am dov. (í) 1. začeti pridigati: stopil je prednje in zapridigal 2. ekspr. reči, povedati: zapridigal je, da je izdajalec
  13.      baptístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na baptiste: baptistični pridigar
  14.      dominikánec  -nca m () član reda sv. Dominika: pridigarski redovi minoritov in dominikancev
  15.      evharistíja  -e ž () rel. tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve, sveto rešnje telo: pridiga o evharistiji // posvečena hostija
  16.      fanátičen  -čna -o prid. (á) poln fanatizma; zagrizen, prenapet: fanatičen pridigar; fanatičen pristaš stranke / fanatično sovraštvo fanátično prisl.: fanatično sovražiti; fanatično delaven; fanatično pobožna ženska
  17.      goréčniški  -a -o prid. (ẹ̑) nav. ekspr. tak kot pri gorečnežu: v njem je bil pravi gorečniški duh; pridigal je z gorečniškim glasom
  18.      izgoníti se  -gónim se in zgoníti se zgónim se dov. ( ọ́) prenehati goniti se: krava se je izgonila ∙ nizko zdaj pridiga, ko se je izgonil spolno izživel izgónjen in zgónjen -a -o: suh kot izgonjena mačka
  19.      jálovka  -e ž (á) jalova samica: prodati jalovke za zakol; čreda jalovk ♦ čeb. matica, ki zalega neoplojena jajčeca; jalova matica // slabš. neplodna ženska: ženska s kompleksom jalovke / kot psovka ti lahko pridigaš o otrocih, ko jih nimaš, jalovka
  20.      káncelj  -na tudi -clja [cǝl] m (á) nar. prižnica: pridigati s kanceljna
  21.      kapucináda  -e ž () zastar. moralistični sestavek, govor, pridiga: ni mogel poslušati njegove kapucinade / zaiti v kapucinado pridiganje, moraliziranje
  22.      katehizírati  -am nedov. () rel. poučevati verouk: pridigati in katehizirati
  23.      léca  -e ž (ẹ́) star. prižnica: iti na leco; pridigar na leci ∙ star. v nedeljo so ju vrgli z lece bila sta oklicana, na oklicih
  24.      lútrovec  -vca m (ú) nav. ekspr. protestant, evangeličan: tamkajšnji prebivalci so bili deloma katoličani, deloma lutrovci ♦ rel. pridigar je bil lutrovec, ne pa pristaš flacianizma
  25.      metodístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na metodiste: metodistična cerkev / metodistični pridigar

1 26  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA