Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
pridejati (1) 
- pridejáti -déjem dov., tudi pridém; 2. mn. pridéjete tudi pridéste, 3. mn. tudi pridejó; pridéj in pridèj; pridejál (á ẹ̑) star., navadno kot deležnik na -l dodati: pridejati testu jajca / zdaj se tako ne da spremeniti, je pridejal ● star. govori resnico, ničesar ne smeš pridejati si izmisliti prideján -a -o: pridejana snov ♪