Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (9.626-9.650)


  1.      nèposréden  -dna -o prid., nèposrédnejši (ȅ-ẹ̑) 1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu / neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca // ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom 2. ki je zelo malo oddaljen a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje b) časovno: vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti // ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob določenem času: neposredna vojna nevarnost je minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti ◊ biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jur. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; lingv. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central nèposrédno prisl.: vedno govori zelo neposredno; neposredno voliti; neposredno vprašati; biti neposredno odgovoren; dobiti kaj neposredno iz tovarne; publ.: neposredno po vojni takoj; neposredno pred odhodom tik ♪
  2.      nèpostáven  -vna -o prid. (ȅ-á) star. nezakonit: nepostavno dejanje, ravnanje ♪
  3.      nèpostlán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni postlan: nepostlana postelja ♪
  4.      nèposušèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni posušen: neposušena barva; še neposušeno seno ♪
  5.      nèposvečèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) rel. ki ni posvečen: še neposvečeni slušatelji teologije / pokopali so ga v neposvečeno zemljo ● publ. pismo mora ostati neznano neposvečenim ljudem neprimernim, nepravim; publ. neposvečen opazovalec bi si dogodek lahko drugače razlagal nepoučen ♪
  6.      nèpoškodován  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni poškodovan: nepoškodovan stroj; hiša je ostala pri bombardiranju nepoškodovana / v nesreči so bili le štirje potniki nepoškodovani ♪
  7.      nèpoštèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni pošten: ne druži se z njim, nepošten človek je / nepoštena igra, kupčija; nepošteno dejanje / evfem. ima nepoštene namene slabe ♪
  8.      nèpotekljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž., redko neizčrpen, neizčrpljiv: nepotekljive zaloge / nepotekljiv vir znanja ♪
  9.      nèpotešèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) 1. ki ni potešen: nepotešen otrok / nepotešena jeza, žalost / nepotešeno srce // knjiž. neizpolnjen, neuresničen: njegove želje so ostale nepotešene; močno, nepotešeno hrepenenje 2. knjiž. (spolno) nèzadovoljèn: ob njem je ostala nepotešena / nepotešena kri, sla ♪
  10.      nèpotešljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da potešiti: v svoji žalosti je nepotešljiv / obšla ga je nepotešljiva jeza / knjiž. nepotešljiva želja neizpolnljiva, neuresničljiva // ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nepotešljiv pohlep; nepotešljiva ženska radovednost; njegovo sovraštvo je nepotešljivo nèpotešljívo prisl.: nepotešljivo jokati; nepotešljivo jezen, žalosten ♪
  11.      nèpotolažljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da potolažiti: v svoji žalosti je nepotolažljiv nèpotolažljívo prisl.: še dolgo je nepotolažljivo jokal ♪
  12.      nèpotopljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne more potopiti: nepotopljiv čoln; ta ladja je veljala za nepotopljivo ♪
  13.      nèpotrében  -bna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni potreben: ti podatki so nepotrebni; nepotrebne stvari; njegova pomoč je nepotrebna; ekspr. to so nepotrebne novotarije / pri tem delu si nepotreben / sonce je posijalo in plašč mu je postal nepotreben / ta pogovor je bil nepotreben 2. ekspr. nastal brez pravega vzroka ali podlage: to so čisto nepotrebne napake; s tem si dela nepotrebne težave ● evfem. glej, da ne pride do nepotrebnih besed do prepira, spora nèpotrébno prisl., v povedni rabi: nepotrebno je govoriti o tem nèpotrébni -a -o sam.: podporo so dobili potrebni in nepotrebni; po nepotrebnem sem šel tja; po nepotrebnem se jeziš ♪
  14.      nèpotŕgan  -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki ni potrgan, ni obran: na drevju je še veliko nepotrganega sadja ♪
  15.      nèpotŕjen  -a -o prid. (ȅ-ŕ) ki ni potrjen: nepotrjena listina / nepotrjena pravica / nepotrjene vesti / publ. po nepotrjenih poročilih je bilo v nesreči veliko ranjenih ♪
  16.      nèpotróšen  -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni potrošen, ni porabljen: nepotrošen denar / razdeliti še nepotrošeni ostanek ♪
  17.      nèpotróšen  -šna -o prid. (ȅ-ọ̄) nasproten, drugačen od potrošnega: potrošni in nepotrošni material / potrošna in nepotrošna proizvodnja ♪
  18.      nèpotrpežljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki mu manjka potrpežljivosti: nepotrpežljiv bolnik / za tako drobno delo je preveč nepotrpežljiv; zelo nepotrpežljiva je z otroki / ekspr. ves nepotrpežljiv ga je priganjal k odhodu nèpotrpežljívo prisl.: nepotrpežljivo čakati, poslušati ♪
  19.      nèpotvórjen  -a -o prid. (ȅ-ọ̄) 1. raba peša nepopačen, neizmaličen: širiti nepotvorjen nauk; govoriti nepotvorjeno resnico; izvirno, nepotvorjeno besedilo; ekspr. to so nepotvorjena dejstva 2. knjiž. resničen, iskren: njegov obraz je izražal nepotvorjeno žalost; njegova čustva so nepotvorjena ● knjiž. zgodbe iz nepotvorjenega življenja naravnega, preprostega ♪
  20.      nèpoučèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni poučen, ni seznanjen s čim: nepoučeni bolniki se takega zdravljenja bojijo; hotel je vplivati na odločitev nepoučenih ljudi; biti nepoučen o kakem dogodku // knjiž. ki se na kako področje, stroko slabo spozna: nepoučen bralec avtorjevih misli ne bo doumel; v literaturi je nepoučen; sam.: nepoučeni so bili prepričani, da ima prav ♪
  21.      nèpoučljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da poučiti: ti novinci so zelo nepoučljivi ♪
  22.      nèpoudárjen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni poudarjen: nepoudarjeni toni ♦ lingv. nepoudarjene besede v stavku ♪
  23.      nèpovábljen  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni povabljen: povabljeni in nepovabljeni udeleženci kongresa; sklenila je, da nepovabljena ne gre več v to hišo / ekspr. upam, da nisem nepovabljeni gost nezaželeni ♪
  24.      nèpovédan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) knjiž. ki ni povedan, ni izrečen: nezaupanje je čutil iz njenega pogleda in iz nepovedanih besed / ekspr. z njo je odšlo veliko nepovedanih pravljic ♪
  25.      nèpovézan  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni povezan, ni v medsebojni zvezi: nepovezane delovne skupine / nepovezane akcije niso uspele / orožje je zbiral sam, nepovezan z organizacijo / kraji so v tej deželi daleč narazen in nepovezani // ki ni strnjen, ni zaokrožen v celoto: nepovezano literarno delo / njeni stavki so bili zmedeni, nepovezani nèpovézano prisl.: nepovezano pripovedovati ♪

   9.501 9.526 9.551 9.576 9.601 9.626 9.651 9.676 9.701 9.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA