Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (939-963)
- blagosŕčen -čna -o prid. (ȓ) knjiž. ki je blagega, dobrega srca: blagosrčna mati ♪
- blagôten -tna -o prid. (ó) knjiž. ki vsebuje, izraža blagost, dobroto: gojiti blagotne želje / blagotna jesen ♪
- blagotvóren -rna -o prid. (ọ̄) zastar. blagodejen, dobrodejen: njegove besede so imele blagotvoren vpliv ♪
- blagóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na blago: a) blagovni seznam; reguliranje blagovnih cen; nadzorstvo nad blagovno potrošnjo, proizvodnjo; blagovna znamka / blagovna borza borza, na kateri se sklepajo kupčije za blago, ki se da tipizirati; mednarodna blagovna menjava; drobna blagovna proizvodnja ♦ ekon. blagovni fetišizem pojav, da se odnosi med ljudmi kažejo kot odnosi med stvarmi; blagovna vrednost družbeno priznana količina dela, ki je vložena v blago; blagovno gospodarstvo gospodarstvo, za katero je značilno, da proizvaja za tržišče; blagovno-denarni odnosi b) blagovni vzorci za novo modno sezono ♪
- blagovít -a -o prid. (ȋ) star. ki prinaša blaginjo, blagor: blagovite socialne reforme / urejeno in blagovito življenje ♪
- blagovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. blagohoten, dobrohoten: blagovoljni bralci naj sami ocenijo knjigo / dati blagovoljen nasvet blagovóljno prisl.: upam, da mi boste zamudo blagovoljno oprostili ♪
- blagozvóčen -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑) knjiž. ki ima blag, prijeten zvok: govoriti z blagozvočnim glasom; blagozvočne melodije ♪
- blasfémičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na blasfemijo, bogokleten: blasfemične besede; pren. nastopal je s skoraj blasfemično predrznostjo ♪
- blátast -a -o prid. (á) 1. poln blata: blatasta struga 2. redko po barvi podoben blatu: blatasta barva vode ♪
- bláten -tna -o prid. (ā ȃ) pokrit z blatom: blatna cesta; ležali so na blatnih tleh / blatne ravninske vasi ♦ med. blatna kopel kopel iz (zdravilnega) blata // umazan od blata: obut je bil v blatne čevlje; do gležnjev blatne noge; ekspr. ves sem blaten / blatna reka kalna, motna blátno prisl.: blatno sivo nebo ♪
- blátnast -a -o prid. (ā) redko blatast: blatnasta dolina ♪
- blátnat -a -o prid. (ȃ) redko blaten: oprati blatnato sadje ♪
- blázen -zna -o prid., bláznejši (á ā) 1. duševno bolan: biti blazen; versko blazen / pretresel me je blazni smeh; gara kot blazen na vso moč // ekspr. tak kot pri duševno bolnih: njegovi blazni načrti; to je blazna misel; blazno početje 2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: biti blazen od obupa, veselja, žalosti 3. ekspr. ki zelo presega navadno mero: blazen strah pred kaznijo; blazna jeza / blazne cene; plačal je blazno vsoto denarja / vozil je z blazno hitrostjo blázno prisl.: blazno se boji; sovražnik je blazno streljal; blazno pogumna pustolovščina; blazno zaljubljen; pog. blazno rad ima potico zelo rad; sam.: zastar. bolnišnica za blazne bolnišnica za duševne bolezni ♪
- blazínast -a -o prid. (í) 1. raba peša obložen z mehko podlogo; oblazinjen: široki blazinasti sedeži; blazinasta klop 2. podoben blazini: blazinast mah; roke, blazinaste od zamaščenosti ◊ bot. blazinasta rast nizka rast, s stebelci ali z listi gosto skupaj ♪
- blazíničast -a -o prid. (í) redko podoben blazinici: njeni blaziničasti prsti ♪
- blazíran -a -o prid. (ȋ) ekspr. čustveno otopel, izživet, naveličan: blaziran aristokrat; pravi blazirani svetovljan / njihovi blazirani obrazi; poslušala je njegovo blazirano govorjenje / sodobna blazirana civilizacija ♪
- blaznív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki kaže znake duševne neuravnovešenosti: napol nora, blazniva ženska / blazniv smehljaj ♪
- blážen -a -o prid. (ȃ) 1. ekspr. poln blaženosti, sreče: bila je vsa blažena / čez obraz se ji razlije blažen nasmeh / okoli nas je bil blažen mir 2. ekspr. slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje: o blažena mladost; blažene, ve materine roke 3. rel. proglašen za zveličanega: blaženi p. Kanizij bláženo prisl.: oči so ji blaženo žarele bláženi -a -o sam.: biti prištet med blažene ♪
- blážev -a -o prid. (ȃ) pog., ekspr., v zvezi blažev žegen kar je neučinkovito: ta zdravila so blažev žegen ♪
- blažílen -lna -o prid. (ȋ) ki lajša, omiljuje: blažilna sredstva; učinek zdravila je blažilen / blažilna samota blažílno prisl.: novo okolje je blažilno vplivalo nanj ♪
- blebetàv -áva -o prid. (ȁ á) slabš. ki (rad) blebeta: blebetav človek / blebetavo dete ♪
- bléd -a -o tudi -ó prid., tudi bledéjši (ẹ̑ ẹ́) 1. ki je brez zdrave naravne barve: bled obraz; otrok je bled; blede ustnice; biti bledih lic; mrtvaško, smrtno, voščeno bled; čisto, ves bled; bled od jeze, od strahu; bled v obraz; bled kakor kreda, smrt, stena, kot zid; postajati bled bledeti // ki je nenasičene, neizrazite barve: bled čaj; bolj bleda stran lista; bledo črnilo // ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bleda luč, mesečina, svetloba; bledo nebo; pesn. bleda luna 2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bled nasmeh, pojem, spomin; blede besede; to je bleda slika resnice; bledo epigonstvo // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: bleda groza, zavist blédo tudi bledó prisl.: bledo se nasmehniti, spominjati; bledo orisani značaji / piše se narazen ali skupaj: bledo zelen ali bledozelen travnik;
bledo modrikasta žila; bledo rdeča zarja; bledo rjava uniforma; bledo rožnata vrtnica; bledo rumena barva strnišča; bledo sinje nebo ♪
- blédcen -a -o [cǝn] prid. (ẹ̑) ekspr. bled: bledcena in suha deklica ♪
- bledíčast -a -o prid. (í) nekoliko bled: bledičasto dekletce / bledičast pramen svetlobe ♪
- bledíčen -čna -o prid. (ȋ) 1. bolno bled: bil je suh in bledičen otrok ♦ agr. bledične trte trte, ki so bledo zelene zaradi pomanjkanja klorofila 2. redko ki je brez močnega sijaja, svetlobe; bled: bledična luč 3. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bledičen talent; poezija, polna bledične sentimentalnosti ♪
814 839 864 889 914 939 964 989 1.014 1.039