Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (9.364-9.388)
- nèobvládan -a -o prid. (ȅ-ā) ki se ne obvladuje, ne zadržuje: neobvladan človek / neobvladani gibi / neobvladana jeza nèobvládano prisl.: neobvladano je zakričala na mater ♪
- nèobvladljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da obvladati: živahen, neobvladljiv fant; je zelo neobvladljive narave / neobvladljiva jeza, strast / ekspr. neobvladljiv odpor zelo velik ♪
- nèobzíren -rna -o prid. (ȅ-ȋ) ki mu manjka obzirnosti: neobziren človek; biti neobziren do koga / neobzirno vedenje ♪
- nèocarínjen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni ocarinjen: neocarinjeno blago / uvoz nadomestnih delov je neocarinjen ♪
- nèocénjen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni ocenjen: neocenjeno premoženje / neocenjeno prevajalsko delo ♦ šol. učenec je (ostal) neocenjen iz matematike ♪
- nèocenljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da oceniti: denarna vrednost predmeta je neocenljiva / neocenljivi pojavi 2. ekspr. zelo velik, izreden: stvar neocenljivega pomena; neocenljiva vrednost / neocenljiva izguba, škoda ♪
- nèočíščen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni očiščen: obuti neočiščene čevlje; zanemarjeno, neočiščeno stanovanje / neočiščena ruda ♦ voj. neočiščeno minsko polje ♪
- nèočíten -tna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) redko prikrit, skrit: obsojal jih je na neočiten način / neočitne napake nèočítno prisl.: neočitno storiti ♪
- nèodbíten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki se ne more, ne sme odbiti, odšteti: neodbitni stroški 2. zastar. neizpodbiten, neovrgljiv: neodbitno dejstvo ♪
- nèoddán -a -o prid. (ȅ-á) ki ni oddan: neoddano pismo / neoddano stanovanje ∙ pog. dekle je še neoddano še ni poročeno ali zaročeno ♪
- nèodgonetljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. nerazrešljiv, nedoumljiv: smisel njegovih besed je bil neodgonetljiv; neodgonetljive stvari // skrivnosten, nenavaden: srečala sta se v neodgonetljivih okoliščinah; neodgonetljive sile ♪
- nèodgovóren -rna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) 1. ki (še) ni odgovoren: otrok je še in neodgovoren za svoja dejanja ♦ jur. kazensko neodgovorna oseba oseba, ki po določilih zakona ni odgovorna za kaznivo dejanje 2. ekspr. ki ni v skladu z moralnimi načeli, dejanskim stanjem: neodgovorna kritika; neodgovorno dejanje, ravnanje / to so zakrivili neodgovorni posamezniki nèodgovórno prisl.: neodgovorno delati, ravnati ♪
- nèodjemljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) redko neodvzemljiv: neodjemljiva pravica ♪
- nèodjenljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. raba peša nepopustljiv: neodjenljiv človek; v svojih nazorih je neodjenljiv / neodjenljiv značaj / občudovali so njegovo neodjenljivo delo, prizadevanje vztrajno 2. knjiž., redko nenehen, neprestan: neodjenljive skrbi nèodjenljívo prisl.: neodjenljivo se boriti, se truditi ♪
- nèodklonljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž., redko neizogiben, neizbežen: neodklonljiv gospodarski propad / neodklonljiva dolžnost ♪
- nèodkrít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni odkrit: neodkrite dežele / krivec je ostal neodkrit; pomen njegove zbirke je še neodkrit; neodkrita prevara / je zelo neodkrit človek / neodkrite besede nèodkríto prisl.: neodkrito govoriti, ravnati ♪
- nèodkritosŕčen -čna -o prid. (ȅ-ȓ) ki mu manjka odkritosrčnosti: neodkritosrčen človek / neodkritosrčen odnos do ljudi ♪
- nèodlóčen -a -o prid. (ȅ-ọ́) 1. ki se (še) ni odločil: glede nadaljnjega študija je še neodločen; bila je še neodločena, kam naj gre 2. ki (še) ni odločen: tekma je še neodločena / knjiž. vprašanje je še neodločeno nerešeno ♦ šport. neodločeni izid, rezultat izid, rezultat, pri katerem sta dosegla nasprotna igralca, nasprotni moštvi enako število točk, isti čas nèodlóčeno prisl.: moštvi sta igrali neodločeno; neodločeno je prijel za kljuko in počasi vstopil ♪
- nèodlóčen -čna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki mu manjka odločnosti: neodločen človek; dekle je preveč neodločno / odgovoril je z neodločnim glasom; hodil je s plašnim, neodločnim korakom nèodlóčno prisl.: neodločno odgovoriti ♪
- nèodločílen -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni odločilen: neodločilno mnenje, stališče ♪
- nèodlóžen -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) knjiž. neodložljiv: neodložni opravki ♪
- nèodložljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne sme (časovno) odložiti: ima neodložljiv opravek; neodložljivo delo / ti problemi so neodložljivi; neodložljiva naloga, zadeva // knjiž. neizogiben, nujen: bliža se čas neodložljivega slovesa / taki ukrepi so bili neodložljivi nèodložljívo prisl.: neodložljivo reševati kaj ♪
- nèodméven -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni odmeven: za poskuse so potrebovali neodmeven prostor / publ. neodmevni znanstveni izsledki; neodmevna literatura ♪
- nèodnehljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. 1. nepopustljiv: odločno, neodnehljivo dekle / neodnehljivo prizadevanje 2. redko nenehen, neprestan: neodnehljive skrbi nèodnehljívo prisl.: neodnehljivo preganjati, uničevati ♪
- nèodoljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) zastar. neubranljiv, neustavljiv, nezadržen: neodoljiva sila ga je gnala k njej / začutil je neodoljivo željo, da bi obiskal rojstni kraj; neodoljivo hrepenenje ♪
9.239 9.264 9.289 9.314 9.339 9.364 9.389 9.414 9.439 9.464