Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (9.251-9.275)


  1.      nèmôčen  -čna -o prid. (ȅ-ó) ki si ne more pomagati: maščevati se nad nemočnimi ranjenci; nemočna žrtev ugrabiteljev / publ. pred nastalim problemom so bili nemočni brez moči ∙ nemočna grožnja grožnja, ki se ne more uresničiti nèmôčno prisl.: nemočno groziti; nemočno je ležal na tleh; roke so ji nemočno ležale v naročju ♪
  2.      nèmôčen  in nèmočán -môčna -o in -ó prid. (ȅ-ó ȅ-ȃ ȅ-ó) ki mu manjka moči: nemočen deček / nemočna svetloba ♪
  3.      nèmóder  -dra -o prid. (ȅ-ọ́) knjiž. ki ni moder, preudaren: nemoder človek, mož / nemodri nauki ♪
  4.      nèmodêren  -rna -o prid. (ȅ-é ȅ-ē) ki ni moderen: nemoderni čevlji; nositi nemoderen klobuk / to je nemoderen človek ♪
  5.      nèmogòč  tudi nèmogóč -óča -e prid. (ȅ-ȍ ȅ-ọ́; ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́) 1. ki ni mogoč: tu je dvom nemogoč; v tistih krajih je življenje skoraj nemogoče / doseči hoče nemogoče cilje; ponovna izdaja knjige je nemogoča; vrnitev je zdaj nemogoča 2. ekspr. ki zaradi svojega vedenja, ravnanja vzbuja nenaklonjenost, odpor: biti nemogoč mož in oče; ta človek je nemogoč; imeti nemogočo ženo 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom slab, neprimeren: ima nemogoč plašč / to je nemogoč izraz; njegovi prevodi so nemogoči; vozil sem po nemogočih cestah / imeti nemogočo pokojnino zelo nizko ● ekspr. na vse mogoče in nemogoče načine se je trudil, da bi ga pridobil za svoj načrt zelo; ekspr. v tej obleki je nemogoča ta obleka ji ne pristoji nèmogóče 1. prislov od nemogoč: nemogoče se obleči, vesti / v povedni rabi temu človeku ni nič nemogoče 2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža nemožnost a) uresničitve: v takih razmerah je bilo nemogoče delati; nemogoče mi je priti b) da se s predmetom kaj godi, zgodi: nalogo je nemogoče bolje napisati; nemogoče je to stvar dobro urediti 3. v medmetni rabi izraža a) odločno zanikanje: boš prišel jutri? Nemogoče b) presenečenje, začudenje: za knjigo je dobil prvo nagrado. Nemogoče; sam.: nemogoče se mu je zdaj zdelo mogoče; to je nekaj nemogočega ♪
  6.      nèmorálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni moralen: nemoralno dejanje, ravnanje; njegovo življenje je precej nemoralno / širiti nemoralno literaturo; pesmi so razglasili za nemoralne / nemoralen človek nèmorálno prisl.: nemoralno ravnati, živeti ♪
  7.      nèmôški  -a -o prid. (ȅ-ó) nasproten, drugačen od moškega: fant šibke, nemoške postave / ekspr.: nemoški beg, strah; nemoške solze; postalo ga je sram nemoških čustev / ekspr. neodločen, nemoški odgovor nèmôško prisl.: nemoško se skriti, zbežati ♪
  8.      nèmóten  -a -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni moten: pri učenju bi bil rad nemoten / nemoten pouk; nemoten razvoj; skrbeti za nemoteno preskrbo z živili; nemotena rast; nemoteno delovanje ◊ jur. nemotena posest; ped. razvojno, vedenjsko nemoten otrok otrok, ki ni oviran v normalni rasti, vzgoji nèmóteno prisl.: nemoteno delati, govoriti; predstava je kljub slabemu vremenu nemoteno potekala; nemoteno uživati ♪
  9.      nèmotivíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni motiviran: nemotivirane prošnje, zahteve; nemotivirano dejanje / publ. učenci so bili nemotivirani za šolsko delo premalo spodbujeni ♪
  10.      nèmožàt  -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā) 1. nav. ekspr. ki ni možat: neodločen in nemožat človek / nemožata poteza / fant nemožate zunanjosti nemoške 2. zastar. neporočen: nemožate ženske nèmožáto prisl.: nemožato govoriti, ravnati, zbežati ♪
  11.      nèmóžen  -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) knjiž. nemogoč: nemožen postopek; nemožne sestavine; vrnitev je še nemožna ♪
  12.      némški  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Nemce ali Nemčijo: nemški jezik; nemška književnost / nemški film; nemško-slovenski slovar / nemška klasična filozofija; nemška trgovska mornarica; nemško taborišče / nemški ovčar srednje velik službeni pes z daljšo trdo dlako črne ali sive barve ♦ bot. nemški rožmarin okrasna rastlina z rumenimi koški na dolgih pecljih, Santolina chamaecyparissus; nemška detelja lucerna; lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako; rel. nemški viteški red // med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Nemčije: partizani so uničili nemški bunker / nemška okupacija slovenskega ozemlja némško prisl.: govoriti (po) nemško; nemško beroče občinstvo ♪
  13.      némškonacionálen  -lna -o prid. (ẹ̄-ȃ) nanašajoč se na nemški narod, zlasti v avstroogrski monarhiji: nemškonacionalno stališče / nemškonacionalne organizacije ♪
  14.      nemškútarski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na nemškutarje: nemškutarska družina / nemškutarski kraj ♪
  15.      nemúden  -dna -o prid. (ū) star. hiter, takojšen: nemuden odgovor, ukrep nemúdno prisl. nemudoma: nemudno odpotovati, poslati ♪
  16.      nèmuslimánski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni muslimanski: nemuslimanske dežele / nemuslimansko prebivalstvo ♪
  17.      nèmuzikálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni muzikalen: muzikalne in nemuzikalne prvine / nemuzikalen otrok / redko nemuzikalen pesniški jezik neblagoglasen ♪
  18.      nèmuzikáličen  -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni muzikaličen: nemuzikalični ljudje ♪
  19.      nènačêlen  -lna -o prid. (ȅ-ȇ) ki ni načelen: nenačelna izjava / nezanesljiv, nenačelen človek / obsojati nenačelno politiko stranke ♪
  20.      nènačét  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni načet: nenačet hlebec; nenačeta steklenica žganja; nenačeta škatla cigaret / nenačet pogovor, problem; vprašanje je ostalo nenačeto / ekspr. nenačeta življenjska moč ♪
  21.      nènačŕten  -tna -o prid. (ȅ-ȓ) ki ni načrten: nenačrtna gradnja; nenačrtno izkoriščanje gozdov; nenačrtno razdeljevanje; njegovo šolanje je bilo nenačrtno / nenačrtno gospodarstvo / nenačrtno srečanje nènačŕtno prisl.: nenačrtno graditi; turizem se je razvijal nenačrtno ♪
  22.      nènadárjen  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki mu manjka nadarjenosti: v razredu je bilo precej nenadarjenih učencev; biti nenadarjen za matematiko / omejeni in nenadarjeni ljudje ♪
  23.      nènadéjan  in nènadeján tudi nènádejan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑; ȅ-ā; ȅ-ȃ) knjiž. nepričakovan, nepredviden: nenadejan dogodek, napad, obisk; nenadejana novica jih je vznemirila / nenadejana očetova smrt jih je hudo prizadela / začutil je nenadejano, ostro bolečino nènadéjano in nènadejáno tudi nènádejano prisl.: nenadejano priti, srečati ♪
  24.      nènadélan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) alp. nezavarovan, nezaznamovan in zato težje prehoden: nenadelana pot čez steno ♪
  25.      nenáden  -dna -o prid. (ȃ) 1. ki nastopi v trenutku, naenkrat: nenaden napad sovražnih enot / nenadna bolezen; materina nenadna smrt / tišino je zmotil nenaden krik; nenadna, ostra bolečina; nenadno spoznanje / njegov nenadni prihod jo je presenetil nepričakovani; nastopile so nenadne ovire, težave nepričakovane 2. ki nastopi v razmeroma kratkem času; hiter: njegov nenadni uspeh je starše razveselil / nenadna temperaturna sprememba je slabo vplivala nanj nenádno prisl.: nenadno ga je obšla slabost; nenadno skočiti; nenadno so se zbudili v njej stari spomini; obraz se mu je nenadno zresnil ♪

   9.126 9.151 9.176 9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326 9.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA