Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (9.089-9.113)
- nèizpíljen -a -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki ni izpiljen: neizpiljena konica 2. knjiž. neizoblikovan, neizdelan: neizpiljen, ohlapen slog / v romanu je še mnogo neizpiljenih mest ♪
- nèizpísan -a -o prid. (ȅ-í) ki ni izpisan: pismo z neizpisanim datumom / imeti neizpisano pisavo ♪
- nèizpít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni izpit: steklenica neizpitega vina / na mizi so bili neizpiti kozarci ♪
- nèizpláčan -a -o prid. (ȅ-á) ki ni izplačan: neizplačan dolg / neizplačani dediči / neizplačan honorar ♪
- nèizplačljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izplačati: neizplačljiv dolg ♪
- nèizpodbíten -tna -o prid. (ȅ-ȋ) ki se ne da izpodbiti: neizpodbitni dokazi; neizpodbitna resnica; ekspr. nanj se ne moremo zanesti, to je neizpodbitno dejstvo / ekspr. neizpodbitna pravica delavcev do samoupravljanja nèizpodbítno prisl.: neizpodbitno dokazati ♪
- nèizpodbójen -jna -o prid. (ȅ-ọ̑) knjiž. neizpodbiten, neovrgljiv: neizpodbojen dokaz ♦ jur. neizpodbojna sodba ♪
- nèizpólnjen tudi nèspólnjen -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ọ́) ki ni izpolnjen: njegove želje so ostale neizpolnjene; neizpolnjeno pričakovanje / neizpolnjeni členi pogodbe / neizpolnjen obrazec / ekspr. prazno, neizpolnjeno življenje ♪
- nèizpolnjív -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) neizpolnljiv: neizpolnjive želje ♪
- nèizpolnljív -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izpolniti: neizpolnljive želje / neizpolnljivi pogoji; ti ukazi so neizpolnljivi ♪
- nèizpovédan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni izpovedan: neizpovedane želje / pesnik govori o svoji neizpovedani ljubezni / neizpovedano doživetje lepote ♪
- nèizprášan tudi nèsprášan -a -o prid. (ȅ-á) ki ni izprašan: pri matematiki je bilo nekaj učencev še neizprašanih ♪
- nèizpríden tudi nèspríden -a -o prid. (ȅ-ȋ) neizprijen: neizprideno dekle ♪
- nèizpríjen tudi nèspríjen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ekspr. ki ni izprijen: dobro, neizprijeno dekle ♪
- nèizprôsen -sna -o prid. (ȅ-ó) 1. ki se ne da pregovoriti, preprositi: kljub prošnjam je ostal oče neizprosen // knjiž. neusmiljen, neprizanesljiv: neizprosen gospodar, sodnik 2. ekspr. ki od svojih zahtev, trditev ne odstopi: neizprosen nasprotnik, sovražnik / neizprosni predpisi, zakoni; neizprosno povelje // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizprosen boj / neizprosna doslednost, nujnost; neizprosna zakonitost dogajanja ● publ. problem so prikazali v neizprosni luči tako, kot je, brez olepševanja in prikrivanja nèizprôsno prisl.: neizprosno je razkrival njihove napake; neizprosno terjati, ukazovati; biti neizprosno odkrit zelo ♪
- nèizrábljen -a -o prid. (ȅ-á) ki ni izrabljen: neizrabljeni krediti / na podstrešju je še precej neizrabljenega prostora / marsikje stojijo kmetijski stroji neizrabljeni / neizrabljene priložnosti / pri svojem delu išče še neizrabljene pesniške izraze nove, izvirne / stroj je še neizrabljen ♪
- nèizrabljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izrabiti: neizrabljivi energetski viri / plošče so trdne, skoraj neizrabljive ♪
- nèizračunljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izračunati: zdelo se mu je, da je to na pamet neizračunljivo / knjiž. njegov vpliv na ljudi je neizračunljiv ♪
- nèizravnán tudi nèzravnán -a -o prid. (ȅ-á) ki ni izravnan: neizravnana tla / neizravnana nasprotja so jo mučila / v letošnjem letu sta bila uvoz in izvoz neizravnana ♪
- nèizrázen -zna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) 1. ki se ne da izraziti; neizrazljiv: imel je neizrazen občutek, da gre za pomembno stvar 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazna sreča, žalost; neizrazno veselje ga je zajelo 3. ki ničesar ne izraža; brezizrazen: imeti neizrazen glas; neizrazen pogled / arhitektonsko neizrazna ureditev prostorov neizrazita, medla nèizrázno prisl.: bila je neizrazno srečna; sam.: v njegovih očeh je bilo nekaj neizraznega ♪
- nèizrazít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni izrazit: ima lep, vendar neizrazit obraz; neizrazite poteze / stvar neizrazite oblike / povprečen, neizrazit človek / njegova pesniška zbirka je neizrazita / nav. ekspr.: neizrazita bolečina; pokazal je neizrazito veselje ∙ iz sobe se je slišal neizrazit šum nedoločen, nejasen nèizrazíto prisl.: neizrazito igrati ♪
- nèizrazljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da izraziti: ob teh besedah ga je obšel čuden, neizrazljiv občutek; neizrazljivo čustvo 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazljiva ljubezen je bila v njenih besedah; neizrazljiva očarljivost njegovega vedenja ● njen pogled je top, neizrazljiv brezizrazen nèizrazljívo prisl.: bil je neizrazljivo lep dan; sam.: poskušal je izraziti nekaj neizrazljivega ♪
- nèizrážen -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni izražen, ni izrečen: med njima je vladalo tiho, neizraženo čustvo / mučil ga je neizražen dvom ♪
- neizrécen -cna -o prid. (ẹ̄) knjiž. neizmeren, nepopisen: gledal ga je z neizrecnim prezirom; znan je po neizrecnih zaslugah; začutil je neizrecno hrepenenje po domu neizrécno prisl.: neizrecno si je želel te knjige; obiska je bil neizrecno vesel ♪
- nèizrečèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni izrečen: neizrečene besede / neizrečene misli ♪
8.964 8.989 9.014 9.039 9.064 9.089 9.114 9.139 9.164 9.189