Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prid. (8.726-8.750)


  1.      naséljenski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na naseljence: naseljenske vasi / naseljensko delo ♪
  2.      naseljeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na naseljevanje: velika naseljevalna akcija / naseljevalni načrti ♪
  3.      naseljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da naseliti: naseljivo področje / iskanje naseljivih planetov ♪
  4.      nasílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. ki v odnosu do koga uporablja silo, pritisk za uresničevanje svoje volje, zahteve: nasilen človek; kadar je pijan, je zelo nasilen; nasilno, teroristično gibanje / biti nasilen do žensk / človek nasilne narave // ki se uresničuje z uporabo sile, pritiska: nasilna kolektivizacija; nasilno dejanje, ravnanje; nasilno potujčevanje / nasilna sprememba družbene ureditve 2. nav. ekspr. ki ni v skladu z bistvenimi, resničnimi značilnostmi, zakonitostmi česa: nasilni posegi v knjižni jezik / taka razlaga je očitno nasilna ● publ. umreti nasilne smrti umreti zaradi (posledic) nasilnega dejanja, uboja; ekspr. morje je postajalo vse bolj nasilno razburkano, nemirno ◊ les. biološko nasilno drevo drevo, ki raste, se širi na škodo drugih dreves nasílno prisl.: nasilno odpeljati, odvzeti; nasilno odpreti vrata s silo, na neustrezen način ♪
  5.      nasílniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na nasilnike: nasilniška tolpa; nasilniško dejanje, ravnanje / nasilniški vladar; nasilniška oblast ♪
  6.      nasípen  -pna -o prid. (ȋ) ki je za nasipanje: dovoz nasipnega materiala ◊ teh. nasipna teža teža 1 m3 sipkega materiala ♪
  7.      nasíten  -tna -o prid. (í ȋ) ki že v manjši količini nasiti: nasitna jed / kosilo je bilo nasitno ♪
  8.      nasitljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da (hitro) nasititi: nasitljiv otrok; pren. težko je zadostiti njegovi nikoli nasitljivi radovednosti 2. nasiten: nasitljiva hrana ♪
  9.      naskakoválen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki je za naskakovanje: naskakovalne naprave / naskakovalne čete 2. zastar. napadalen: postajal je vedno bolj ošaben in naskakovalen ♪
  10.      naskálen  -lna -o prid. (ȃ) vrtn. ki raste na skalah: naskalne in vodne rastline ♪
  11.      naskóčen  -čna -o prid. (ọ̑) 1. knjiž. nanašajoč se na naskok: naskočna četa / naskočno vpitje 2. redko razgiban, živahen: bil je bister in naskočen ♪
  12.      nasláden  -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na naslado: nasladne misli, predstave / nasladen občutek / zabave nasladnih meščanov / mislila je, da je lepa, elegantna in nasladna / piti v nasladnih požirkih nasládno prisl.: nasladno se smejati ♪
  13.      naslédnji  -a -e prid. (ẹ̑) 1. ki je glede na prostor, čas, vrstni red neposredno po čem drugem iste vrste: takrat ga ni bilo, na naslednjem sestanku je pa spet bil; peto rebro je zdrobljeno, naslednji dve pa zlomljeni / letos ne morem, naslednje leto pa gotovo drugo, prihodnje 2. publ., pri uvajanju naštevanja ta, tak(le), takšen: dnevni red je naslednji; pismo ima naslednjo vsebino; odgovorite na naslednja vprašanja; sam.: naj vstopi naslednji; publ. v naslednjem bom skušal svoje trditve utemeljiti v svojem tekstu, govoru od tu dalje ♪
  14.      naslédstven  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na nasledstvo: izgubiti nasledstvene pravice / nasledstveni zakon; nasledstvena vojna ♦ zgod. nasledstvene države države, nastale na ozemlju Avstro-Ogrske po letu 1918 ♪
  15.      naslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na naslov: naslovne črke / naslovna novela, pesem novela, pesem, po kateri ima zbirka naslov; naslovna stran stran na začetku časopisa, knjige z naslovom, imenom avtorja, založbe; naslovna vloga vloga, po kateri ima dramsko, filmsko delo naslov ◊ ptt naslovna pošta pošta, ki odda pošiljko določenemu prejemniku ♪
  16.      nasmehljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se (rad) nasmehuje: bil je ironično nasmehljiv / poslušati z nasmehljivim zanimanjem ♪
  17.      nasmešljív  -a -o prid. (ȋ í) star. ki se (rad) nasmehuje: bil je flegmatičen in nasmešljiv / nasmešljiv pogled nasmešljívo prisl.: nasmešljivo se je začudil ♪
  18.      naspróten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. ki je, se nahaja tako, da glede na izhodišče na drugem koncu, strani omejuje vmesni prostor: priplavati na nasprotni breg; z nasprotnega hriba so prihajali glasovi; slika visi na nasprotni steni; odšel je skozi nasprotna vrata / prijeti za nasprotni konec palice / pri nasprotni mizi so sedeli sami znanci bližnji, sosednji / zasukati kolo v nasprotno smer; nasprotna stran / pomagati si na nasprotni način / nasprotni gol // ki deluje ravno drugače kot izhodiščni: odbiti nasprotni napad; prestreči nasprotni udarec; nasprotna sila / piha močen nasprotni veter / nasprotni promet; nasprotna vozila 2. ki se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega: oče in sin sta nasprotnega značaja; nasprotna ideologija / nasprotna izjava; ekspr. diametralno nasprotna trditev; dobivati nasprotna povelja / nasprotna prizadevanja 3. katerega prizadevanje, delovanje ima z določenim tekmovalen, nesoglasen, neujemalen odnos: nasprotni igralec; nasprotno moštvo / prestopil je v nasprotni tabor; nasprotna stranka / nasprotna vojska 4. v povedni rabi ki je, nastopa proti delu, mnenju, naziranju drugega: kdo mi je nasproten; izjave prič so si nasprotne; to je nasprotno vsem našim prizadevanjem ● publ. poravnajte račun, v nasprotnem primeru boste plačali zamudne obresti drugače, sicer ◊ bot. nasprotni listi nasproti stoječi pari listov; geom. nasprotni stranici po dve in dve premici četverokotnika, na katerih so vsa štiri oglišča; jur. nasprotna tožba tožba, ki jo vloži toženec v tekoči pravdi zoper tožnika; mat. nasprotna predznaka plus in minus v odnosu drug do drugega; seštevanje in odštevanje sta nasprotni računski operaciji nasprótno 1. prislov od nasproten: nasprotno delovati; nasprotno usmerjeno gibanje 2. uvaja novo trditev namesto prej zanikane: s to izjavo ni škodil samo sebi, nasprotno, to bo škodilo vsemu kolektivu; izjava ni resnična, nasprotno, zlonamerna je; prosil ga nisem jaz, nasprotno, on mene; sam.: dosegel je ravno nasprotno; prepričal sem ga o nasprotnem ♪
  19.      nasprótnikov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nasprotnike: zanikati nasprotnikove trditve / nasprotnikove teroristične akcije ♦ šport. streljati na nasprotnikova vrata ♪
  20.      nasprótniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nasprotnike: nasprotniška mnenja, stališča / nasprotniška mornarica ♪
  21.      nasprotnoiménski  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: elektr. nasprotnoimenski električni naboji električni naboji, izmed katerih so eni pozitivni, drugi pa negativni; fiz. nasprotnoimenski magnetni pol južni ali severni magnetni pol v odnosu do drugega ♪
  22.      nasprotnosméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) teh. vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen: nasprotnosmerna električna toka / nasprotnosmerni sili ♪
  23.      nastáli  -a -o prid. (á) ki je rezultat določenega postopka, dogajanja: iz hrustanca nastale kosti; oceniti nastalo škodo / z oslabljenim pomenom: izkoristiti nastali položaj; v nastali gneči je izgubila torbico; priložnostno nastale pesmi; prim. nastati ♪
  24.      nastanítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na nastanitev: preskrbeti ustrezne nastanitvene prostore / nastanitveni načrt / publ. povečati nastanitvene kapacitete ♪
  25.      nastanjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nastanjevanje: begunce je sprejemal nastanjevalni urad / nastanjevalna pogodba ♪

   8.601 8.626 8.651 8.676 8.701 8.726 8.751 8.776 8.801 8.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA