Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
prid. (8.589-8.613)
- nagnúsen -sna -o prid. (ú ū) ekspr. gnusen: nagnusna gosenica, stenica; nagnusna rana / izmij si obraz, ker si videti nagnusen / nagnusno ravnanje ♪
- nagónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nagon: čutiti, imeti nagonski odpor do česa; nagonski strah; nagonsko dejanje, življenje / z nagonsko kretnjo si je zapel ovratnik / človekov nagonski svet / to je nagonski človek nagónsko prisl.: nagonsko čutiti, sovražiti; nagonsko je planil pokonci ♪
- nagóvoren -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nagovor: nagovorna oblika lirskega teksta ♪
- nagráden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nagrado: nagradni natečaj, razpis; nagradna križanka, uganka; nagradno tekmovanje / nagradno žrebanje / nagradni dopust; nagradno potovanje / nagradni kupon ♪
- nagrávžen -žna -o prid. (á ā) nižje pog. ogaben, gnusen: umazana, nagravžna voda / nagravžno dejanje ♪
- nagróben -bna -o prid. (ọ̑) ki je na grobu: nagrobni kamen, spomenik; nagrobna plošča / nagrobni govor je imel rektor univerze / nagrobni napis besedilo mrtvemu na nagrobniku ♪
- nahóden -dna -o prid. (ọ́ ọ̑) ki ima nahod: nahoden človek; ničesar ne voha, ker je nahoden / ekspr. nahoden nos ♪
- nahŕbten -tna -o prid. (ȓ) ki se nosi, prenaša na hrbtu: nahrbtna škropilnica; nahrbtna šolska torba ♪
- naíven -vna -o prid. (ȋ) 1. ki (rad) verjame, zaupa zaradi svoje neizkušenosti, nerazsodnosti: izkoriščati, varati naivne ljudi; naivna šestnajstletnica, študentka / fant je preveč naiven, da bi mislil na lastno korist / ekspr. ne bodi naiven. S takimi dokazi me ne boš prepričal / otroško naiven // nav. ekspr. ki izraža tako vero, zaupanje: vprašati z naivnim glasom / narediti nedolžen, naiven obraz / naivna odkritosrčnost, zaupljivost 2. nav. ekspr. ki temelji na površnem, premajhnem poznavanju (slabih, negativnih strani) življenja, resničnosti: ta nauk je naiven; naivna predstava, trditev / zgodbe o bogovih so se jim zdele naivne / naivna zvijača ◊ filoz. naivni realizem spoznavna teorija, po kateri ni bistvene razlike med realnostjo in zaznavami te realnosti; ped. naivni realist otrok v dobi med sedmim in devetim letom; um. naivni slikar, umetnik slikar,
umetnik, navadno brez akademske izobrazbe, ki ne upošteva realnih, razumskih razmerij med likovnimi sestavinami; naivna umetnost umetnost, ki navadno ne temelji na akademski izobrazbi in ne upošteva realnih razumskih razmerij med likovnimi sestavinami naívno prisl.: naivno govoriti, verjeti; naivno odkrit človek ♪
- najdíščen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na najdišče: najdiščni prostor / najdiščni podatek ♪
- najémen -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na najem, najemanje: določiti najemno dobo; ima samo najemno pravico / najemna pogodba / najemne sobe, zgradbe / najemni delavec ♪
- najemnínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na najemnino: najemninski obrok / najemninski spor ♪
- najémniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na najemnike: najemniška hiša, soba; najemniška zemlja / pehotna najemniška oprema; najemniška plača / najemniška vojska / najemniško razmerje ♪
- nájlonski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na najlon: najlonsko vlakno / najlonska mreža, tkanina / najlonske nogavice ♪
- nàjpŕvi tudi nájpŕvi -a -o prid. (ȁ-ȓ; ȃ-ȓ) ekspr. prvi: vstopil boš najprvi / snaga je najprva ♪
- nájstniški -a -o prid. (ā) nanašajoč se na najstnike: najstniško vedenje / najstniška leta ♪
- nàjzádnji tudi nájzádnji -a -e prid. (ȁ-ȃ; ȃ-ȃ) ekspr. zadnji: on je bil najzadnji na vrhu / ne bova na plesu najzadnja ∙ ekspr. ravnali so z njim kakor z najzadnjim hlapcem brezobzirno, ponižujoče ♪
- nakázen -zna -o prid. (ā) knjiž. skažen, iznakažen: nakazen otrok / nakazen obraz // grd, neprikupen: nakazen starec / nakazna stenska ura pokvarjena nakázno prisl.: kače so nakazno gomazele ♪
- nakazílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na nakazilo: nakazilni stroški / nakazilni nalog ♪
- nakázniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nakaznica 1: nakazniška brzojavka ♪
- nakazoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nakazovanje: nakazovalna služba / knjiž. naključja so včasih v življenju bolj nakazovalna, kot si moremo misliti ♪
- nakíčen -a -o prid. (ȋ) ekspr. pretirano, navadno neokusno olepšan, nalepotičen: nakičeni gizdalini / naslov je napisal z nakičenimi črkami nakíčeno prisl.: govoriti nakičeno; prim. nakititi ♪
- nakípel -pla -o [ǝu̯] prid. (í) ekspr., redko otekel, nabrekel: meso ob rani je bilo nakiplo ♪
- nakísel -sla -o [ǝu̯] prid. (í) knjiž. nekoliko kisel, kiselkast: nakislo mleko ♪
- nakíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na nakit: nakitni predmeti / nakitna skrinjica ♪
8.464 8.489 8.514 8.539 8.564 8.589 8.614 8.639 8.664 8.689